Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 74
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Učinkovitost fizioterapevtske obravnave pri poškodbi rotatorne manšete športnikov
Marija Vičič, 2024, diplomsko delo

Opis: Poškodbe rotatorne manšete (RM) pri športnikih nastanejo zaradi velikih obremenitev ramenskega sklepa pri kontaktnih športih in športnikih z značilnimi gibi rok nad višino glave, kjer abdukcija skupaj z zunanjo rotacijo negativno vpliva predvsem na mišico supraspinatusa. Pojavijo se kot posledica akutnih poškodb, kot so neposredni udarci, padci na iztegnjeno roko ali kronična prekomerna uporaba in ponavljajoče se mikrotravme. Za postavitev diagnoze ima ključno vlogo klinični pregled z anamnezo, inspekcijo, palpacijo, oceno aktivnega in pasivnega obsega gibanja, oceno mišične moči, diagnostičnim slikanjem ter kliničnimi provokacijskimi testi. Slikanje z magnetno resonanco (MRI) in ultrazvok (UZ) imata podobno občutljivost in specifičnost za oceno nativne RM. S fizioterapevtsko obravnavo želimo zmanjšati bolečino in vnetje, izboljšati gibljivosti glenohumeralnega (GH) sklepa ter izboljšati stabilnost, moč in živčno-mišični nadzor. Zdravljenje poteka konzervativno in vključuje celovit rehabilitacijski program, protivnetna zdravila in injiciranje kortikosteroidov. Fizioterapevtske metode in tehnike za zdravljenje poškodb RM pri športnikih so kinezioterapija, mobilizacija sklepa, terapija s kineziološkimi trakovi, termoterapija, terapija s suhim iglanjem, terapija z uporabo laserja in ultrazvoka. Pri športnikih s tendinopatijo s sočasno delno raztrganino ali brez nje, ki se na ostale metode konzervativnega zdravljenja ne odzivajo, priporočamo tudi terapijo z globinskimi udarnimi valovi. Operativno zdravljenje je rezervirano le za športnike, pri katerih konzervativno zdravljenje ni bilo uspešno. V diplomskem delu smo s pregledom strokovne literature predstavili učinkovitost fizioterapevtske obravnave pri zdravljenju poškodb RM športnikov in s pomočjo raziskav, ki navajajo dobre rezultate, potrdili, da so predstavljene fizioterapevtske metode in tehnike učinkovite pri zdravljenju poškodb RM športnikov.
Ključne besede: Rotatorna manšeta, športniki, konzervativno zdravljenje, poškodbe, rehabilitacija, fizioterapevtska obravnava.
Objavljeno v ReVIS: 02.07.2024; Ogledov: 143; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

2.
Pomen vaj za propriocepcijo po operaciji sprednje križne vezi
Eva Dukarić, 2024, diplomsko delo

Opis: Poškodba sprednje križne vezi (v nadaljevanju: ACL) spada med najpogostejše športne poškodbe. Najpogosteje se pojavi pri športih, ki vključujejo hitre spremembe smeri gibanja, skoke in doskoke. Povzroči lahko bolečino, oteklino, mišično oslabelost, nestabilnost v kolenu, spremenjen obseg gibanja ter spremenjeno mehaniko gibanja. Za diagnosticiranje poškodbe se uporabljajo testi kot so Lachmanov, Pivot – shift in sprednji predalčni test, za potrditev diagnoze pa se opravi magnetna resonanca. Zdravljenje poteka konzervativno ali operativno. Športniki se pogosto odločijo za operativno zdravljenje, ki vključuje odstranitev pretrganega ligamenta ter zamenjavo s kitnim presadkom. Po operaciji bolnik potrebuje rehabilitacijo, ki traja od 6 do 9 mesecv. Ta vključuje zmanjšanje otekline, bolečine, čimprejšno popolno ekstenzijo kolena, krepitev mišic ter izboljšanje mehanike gibanja in živčno – mišičnega nadzora. Izguba propriocepcije je ena izmed glavnih težav po rekonstrukciji ACL, zato je proprioceptivna vadba ključnega pomena, saj omogoča boljše rezultate ter zmanjša tveganje za ponovne poškodbe. Pomembna je za nadzor mišic, ohranjanje dinamične stabilnosti kolena ter za izboljšanje živčno – mišičnega nadzora. Z analizo člankov smo ugotovili, da je proprioceptivna vadba pomembna ne le za izboljšanje ravnotežja, ampak tudi za izboljšanje mišične moči, kinematike gibanja, funkcije kolena, zaznavanja položaja sklepov in gibanja ter sklepnih kotov. Za uspešno zdravljenje je potrebna individualna in celostna obravnava pacienta, saj omogoča izboljšanje bolnikovega stanja ter čimprejšno vrnitev na stopnjo aktivnosti kot je bila pred poškodbo.
Ključne besede: Sprednja križna vez, rehabilitacija, propriocepcija, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 02.07.2024; Ogledov: 138; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

3.
VLOGA ŽIVČNIH POTI PRI NEKONTAKTNIH POŠKODBAH IN REHABILITACIJI SPREDNJE KRIŽNE VEZI
Tadej Paščinski, 2024, diplomsko delo

Opis: Poškodba SKV ni le mehanska poškodba mišično skeletnega sistema temveč je tudi kompleksna nevrofiziološka disfunkcija. Poleg znanih dejavnikov tveganje obstajajo tudi nevrološki biomarkerji za poškodbo SKV. Poleg dejavnikov tveganja se po poškodbi SKV, začnejo odvijati nevroplastične spremembe v centralnem živčnem sistemu. Sprva se te spremembe pojavijo na ravni hrbtenjače znotraj refleksnih poti, kasneje pa se začnejo pojavljati višje v CŽS na ravni možganov. Sprememba refleksnih poti vodi v tako imenovano artrogeno mišično inhibicijo, ki povzroči šibkost sprednjih stegenskih mišic. Nevroplastične spremembe CŽS pa se kažejo kot zmanjšana vzdražnost motoričnega korteksa in spremenjeno ponderiranje somatosenzoričnih in vidnih informacij. Te spremembe so lahko vzrok za neuspele rehabilitacije ter velik delež ponovnih poškodb. Prav zaradi tega je pomembno apliciranje principov motoričnega učenja v rehabilitacijo s tem pa omejimo nastanek nevroplastičnih sprememb.
Ključne besede: Poškodba SKV, živčno-mišične spremembe po poškodbi SKV, senzomotorične spremembe po poškodbi SKV, nevroplastičnost po poškodbi SKV, motorično učenje po poškodbi SKV, živčno-mišični trening in rehabilitacija po poškodbi SKV
Objavljeno v ReVIS: 21.05.2024; Ogledov: 298; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (586,61 KB)

4.
PRIPOROČILA IN OMEJITVE REHABILITACIJE KOLENSKEGA SKLEPA Z OKLUZIJSKO TERAPIJO
Tom Zorec, 2023, magistrsko delo

Opis: Okluzijska terapija postaja vse pomembnejši del ortopedske rehabilitacije, saj obeta fizične izboljšave mišic in pospeševanje okrevanja okončin po poškodbah in ortopedskih operacijah. Okluzijska terapija je povezana s funkcionalnimi, fizioloških in celičnimi funkcijami, ki imajo vpliv na mišice, podobno kot pri treningu moči proti uporu s težkimi obremenitvami. Ugotovili so, da kombinacija okluzijske terapije in treninga moči proti uporu z nizkimi obremenitvami omogoča večje ali enake učinke kot trening s težkimi obremenitvami. Možnost treniranja z nizkimi obremenitvami dovoljuje izvajanje rehabilitacijskega protokola skoraj vsakemu posamezniku. Govorimo o obremenitvah, ki predstavljajo 30 procentov enega maksimalnega dviga, ki ga premore posameznik. S takšno obremenitvijo kasneje izvajamo vadbeni protokol s 3. serijami po 15 ponovitev in zadnjo serijo s 30. ponovitvami ali celo do mišične odpovedi. Vadbeni protokol lahko zajema samo eno vajo ali je sestavljen iz več njih. Protokole uresničujemo z vajami v zaprti kinetični verigi na trenažerjih, kjer lahko zelo preprosto nadziramo velikosti obremenitve. Treniranje v varnem območju daje pacientom občutek zaupanja in dodatno motivacijo, saj rehabilitacija poteka bolj tekoče in brez neprijetnih zapletov. Prav tako se terapevt lažje osredotoča na pravilnost izvajanja vadbenega protokola in mu omogoča hitrejše napredovanje na kompleksnejše vaje v odprti kinetični verigi. Pogost primer, s katerim se srečamo v času rehabilitacije, je prekomerna bolečina in prisotnost otekline, kar podaljša potek in hitrost rehabilitacije. Z dodano okluzijsko terapijo dosežemo izboljšanje stanja. Učinki so opazni hitro in ponekod so jih zabeležili že po eni sami intervenciji. Za doseganje optimalnih rezultatov se priporoča trajanje rehabilitacijskega protokola med 6 in 8 tedni, z 2 krat tedensko intervencijo. Tak način treniranja dovoljuje, da ima telo zadosten čas za regeneracijo in večji izkoristek terapije za doseganje mišične hipertrofije. Največje razlike smo opazili pri starejših pacientih in v zgodnji rehabilitaciji, ko je bil trening proti uporu s težkimi obremenitvami neizvedljiv. Ugodne učinke terapije z okluzijsko terapijo smo opazili tudi pri zelo treniranih športnikih v primerjavi s tradicionalno rehabilitacijo. Točen mehanizem delovanja okluzijske terapije še ni popolnoma raziskan. Potrebe po individualizaciji programa vsakemu posamezniku niso jasno zastavljene v rehabilitacijskem protokolu, zapisane so samo smernice obremenitve, število ponovitev in trajanje protokola. Kljub temu je okluzijska terapija metoda, uporabna za širok spekter poškodb in po operacijah spodnjih okončin. Marsikdo se je spraševal po varnostnih pogojih in preventivnih ukrepih te metode. Varnost je zagotovljena z uporabo Dopplerjevega ultrazvoka, ki je v novejših aparaturah za ustvarjanje okluzijske terapije prisoten in konstantno spremlja arterijski pritisk, saj s pomočjo tega nadzoruje in spreminja velikost okluzijskega pritiska. Z implementacijo okluzijske terapije v fizioterapevtske obravnave, bi lahko dosegali hitrejše rezultate rehabilitacije in s tem hitrejšo vrnitev v aktiven vsakdan. Z odkrivanjem novih metod terapije in izpopolnjevanjem obstoječih rehabilitacijskih praks, razvijamo fizioterapevtsko stroko in omogočamo novim generacijam večje razumevanje procesov rehabilitacije in jim ponujamo nova orodja za celostno obravnavanje pacientov.
Ključne besede: Okluzijska terapija, rehabilitacija, kolenski sklep
Objavljeno v ReVIS: 23.04.2024; Ogledov: 276; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

5.
UGOTAVLJANJE IN NAČINI OBVLADOVANJA ZAHTEVNEJŠIH ČUSTVENIH STANJ PACIENTA PRI FIZIOTERAPEVTSKI OBRAVNAVI
Aleksandra Saša Pevec, 2024, diplomsko delo

Opis: Namen naloge je bil osvetliti problematiko, vezano na težje čustvene reakcije pacientov ter spremljanje strokovnjaka (v nadaljevanju fizioterapevta) med potekom fizioterapevtskih seans
Ključne besede: čustva, pacient, rehabilitacija, fizioterapija, fizioterapevt
Objavljeno v ReVIS: 20.02.2024; Ogledov: 375; Prenosov: 1

6.
VPLIV ISHEMIČNE VADBE NA MIŠIČNO JAKOST IN HIPERTROFIJO PRI PACIENTIH Z OKVARAMI MIŠIČNO-SKELETNEGA SISTEMA
Peter Mraz, 2024, diplomsko delo

Opis: Ishemična vadba vključuje uporabo specializiranih manšet, ki delno omejijo pretok krvi v mišice med vadbo, kar dokazano izboljšuje mišično jakost in maso zlasti pri posameznikih, ki trpijo za atrofijo povzročeno s strani mišično-skeletnih okvar ali zaradi pooperativne atrofije. Pri populaciji z mišično-skeletnimi okvarami je visoko intezivna vadba proti uporu pogosto kontraindicirana.Tudi kadar tovrstna vadba ni kontraindicirana, pogosto povzroča bolečine, čemur pa se lahko izognemo z uporabo ishemične vadbe. Ishemična vadba je lahko učinkovito orodje za izboljšanje mišične mase in jakosti pri populaciji z mišično-skeletnimi okvarami. Pozitivni rezultati ishemične vadbe so bili dokazani pri osteoartritisu kolena, patelfemoralnem bolečinskem sindromu, po rekonstrukciji sprednje križne vezi in po artroskopiji kolena. Trenutno se zdi, da je ishemična vadba varna modaliteta z malo primeri resnih stranskih učinov. Vendar pa je treba ishemično vadbo izvajati pod vodstvom usposobljenega zdravstvenega delavca in v skladu z dokazanimi smernicami, da se zagotovi varnost in učinkovitost tovrstne vadbe.
Ključne besede: ishemična vadba, mišična jakost, hipertrofija, rehabilitacija, okvare mišično-skeletnega sistema
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2024; Ogledov: 384; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (631,88 KB)

7.
REHABILITACIJA MOTENJ HOJE IN POSTURALNIH MOTENJ PRI PACIENTIH S PARKINSONOVO BOLEZNIJO
Kaja Bregar, 2024, diplomsko delo

Opis: Parkinsonova bolezen (PB) je ena izmed najpogostejših živčno-degenerativnih bolezni. Vzrok za nastanek bolezni ostaja neznan. Glavna značilnost bolezni je upočasnitev gibov ter drugi motorični in nemotorični simptomi. Zdravljenje je konzervativno, kamor spada tudi fizioterapevtska obravnava. Namen diplomske naloge je predstaviti rehabilitacijo hoje in posturalnih motenj pri bolnikih s PB. Cilj je predstaviti učinkovite fizioterapevtske metode in tehnike za obravnavo pacientov s PB, ki se soočajo z motnjami hoje in posturalnimi motnjami.
Ključne besede: Parkinsonova bolezen, motnje hoje in posturalne motnje, rehabilitacija in fizioterapija.
Objavljeno v ReVIS: 16.01.2024; Ogledov: 565; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

8.
Učinkovitost fizioterapevtske obravnave pacienta z tendinopatijo ahilove tetive
Tadej Širaj, 2023, diplomsko delo

Opis: Tendinopatija ahilove tetive (TAT) se deli na 2 vrsti, in sicer neinsertivno (NAT) in insertivno (IAT). Najpogostejši vzrok je prekomerna obremenitev pri športnih ali vsakodnevnih aktivnostih, premalo počitka za regeneracijo. Prva izbira je konzervativno zdravljenje, pri čemer pa učinkovitost številnih fizioterapevtskih metod in tehnik ni povsem znana. Namen diplomske naloge je pregled literature o učinkovitosti fizioterapevtskih metod in tehnik pri obravnavi pacienta s TAT.
Ključne besede: Tendinopatija, insertivna tendinopatija, neinsertivna tendinopatija, rehabilitacija, fizioterapija.
Objavljeno v ReVIS: 21.12.2023; Ogledov: 423; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (707,56 KB)

9.
Fizioterapevtska obravnava pri COVID-19 in dolgem COVID-19
Katja Žlajpah, 2023, diplomsko delo

Opis: Večina bolnikov s covidom-19 ima blago obliko bolezni z ugodno prognozo in ne potrebuje hospitalizacije. Vendar pa lahko starejši bolniki in tisti s kroničnimi boleznimi razvijejo hudo bolezen in zaplete, kot so sindrom akutne dihalne stiske in odpoved dihanja, ki zahtevajo zdravljenje v enoti intenzivne terapije z invazivno podporo. Da bi ugotovili rehabilitacijske potrebe bolnika s covid-19 v bolnišnici ter rehabilitacijo, ki jo je treba vključiti ob odpustu bolnika z dolgim covidom-19 iz bolnišnice, smo opravili sistematični pregled literature in proučili 10 raziskav. Ugotovili smo, da mora biti fizioterapevtska obravnava usmerjena v zmanjšanje tveganja okužbe in zagotovitev najboljše oskrbe bolnika. Fizioterapevti imamo temeljno vlogo pri zagotavljanju ventilacijske podpore v fazi akutne bolezni in rehabilitacijske obravnave po njej za ohranjanje gibljivosti ter spodbujanje funkcionalnosti. S fizioterapevtsko obravnavo je potrebno začeti že v enoti intenzivne terapije takoj, ko je bolnik klinično stabilen. Z zgodnjo mobilizacijo ohranimo funkcionalnost bolnika in pospešimo okrevanje. Ker covid-19 pusti dolgotrajne posledice, imamo fizioterapevti pomembno vlogo pri snovanju programa pljučne rehabilitacije za bolnike z dolgim covidom-19. Tudi tu je za zmanjšanje posledic ključna zgodnja fizioterapevtska obravnava. Ta mora biti prilagojena posamezniku in nadzorovana ter ne sme poslabšati posameznikovih simptomov. Na podlagi proučenih študij ugotavljamo, da mora biti rehabilitacija dolgega covida-19 usmerjena v krepitev telesne zmogljivosti. Pomembna je tudi prehranska podpora.
Ključne besede: Fizioterapija, covid-19, dolgi covid-19, respiratorna rehabilitacija, dihalna odpoved
Objavljeno v ReVIS: 10.10.2023; Ogledov: 598; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (672,28 KB)

10.
Obravnava otroka z dedno nevrološko boleznijo kopičenja železa v možganih
Urša Domajnko, 2023, diplomsko delo

Opis: Telesno gibanje je ena izmed osnovnih življenjskih funkcij vsakega posameznika in zaradi odsotnosti ali pomanjkanja le-teh človek težje izvaja vsakodnevne aktivnosti, potrebne za življenje. Bolezni kopičenja železa v možganih so skupina nevrodegenerativnih bolezni, pri katerih se železo kopiči v bazalnih ganglijih in drugih delih možganov, kar povzroča motnje delovanja osrednega živčnega sistema. Pričujoča diplomska naloga temelji na pregledu obstoječe literature. Uporabili smo sekundarno raziskavo že obstoječih virov (metoda deskripcije, metoda kompilacije: povzemanje stališč, spoznanj in sklepov različnih avtorjev, metoda komparacije: primerjava fizioterapevtskih obravnav različnih študij ter metoda klasifikacije s podajanjem definicij). Prikazali smo 7 rezultatov pregleda literature za preučevanje prve hipoteze, ki trdi, da je po fizioterapevtski obravnavi oseba z nevrodegeneracijo asociirano s pantotenat kinazo zaradi večje samostojnosti bolj sposobna izvajati vsakodnevne aktivnosti, prav tako pa smo prikazali 5 rezultatov pregleda literature za drugo hipotezo, ki predpostavlja, da uporaba fizioterapevtskih pripomočkov dodatno prispeva k funkcionalnosti življena osebe z nevrodegeneracijo asociirano s pantotenat kinazo. Tako smo s pregledom literature ugotovili, da je po fizioterapevtski obravnavi oseba z nevrodegeneracijo asociirano s pantotenat kinazo zaradi večje samostojnosti bolj sposobna izvajati vsakodnevne aktivnosti ter da uporaba fizioterapevtskih pripomočkov dodatno prispeva k funkcionalnosti življena osebe z nevrodegeneracijo, asociirano s pantotenat kinazo. V diplomski nalogi smo prikazali, da je pomembna obravnava otroka z dedno nevrološko boleznijo kopičenja železa v možganih.
Ključne besede: rast in razvoj, delovanje možganov, NAPK, motorične sposobnosti, rehabilitacija in NAPK
Objavljeno v ReVIS: 03.10.2023; Ogledov: 557; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

Iskanje izvedeno v 0.82 sek.
Na vrh