1. Načelo nepristranosti in nevtralnosti mediacij v gospodarskih sporih : magistrsko deloJožica Temnikar, 2024, magistrsko delo Opis: Narava delovanja gospodarskih in drugih družb je kompleksna, saj vključuje sistem vsestranskega sodelovanja in prilagajanja. Ljudje pogosto postavljamo svoje želje, cilje in koristi enostransko, kar vodi v nesoglasja, spore in nerešene zadeve v medsebojnem sodelovanju. Glavni cilj gospodarskih družb je zagotoviti čim uspešnejše delovanje, slediti zastavljenim ciljem, trendom in doseganju čim večjega dobička. V primeru spora ali razrešitve nastalega konflikta so gospodarske družbe vse bolj pripravljene aktivno sodelovati v tem procesu ter se zavedajo prednosti gospodarske mediacije. V uvodnem delu raziskave smo sledili zgodovinskemu razvoju mediacije in raziskali različne pristope, tehnike ter veščine, s katerimi se mediatorji srečujejo. Analiza strokovne literature je pokazala, da je mediacijski proces pomemben in dostopen mehanizem za reševanje gospodarskih sporov, kar pozitivno vpliva na poslovno okolje in zmanjšuje obremenitev sodišč. Naša raziskava je pokazala, da se mediatorji in odvetniki zavedajo pomena svoje vloge pri sodelovanju in olajšanju tega načina alternativnega reševanja sporov. Tudi gospodarske družbe so pokazale relativno zadovoljstvo nad procesom mediacije, vendar so izrazile tudi nekatere slabosti, ki so jih doživele kot izzive med postopkom. Intervjuji z odvetniki so nakazali sorazmerno enake zaznave vpliva pomembnosti mediacije v gospodarskih sporih, hkrati so opozorili na ključne pomanjkljivosti, ki se odražajo skozi postopek mediacije. V zaključku naših ugotovitev je bila poudarjena ključna vloga upoštevanja načela nepristranosti in nevtralnosti s strani mediatorjev pri mediacijskem procesu v gospodarskih družbah. Ugotovitve in raziskave so namenjene obravnavi gospodarskih družb, ki so sodelovale v postopku gospodarske mediacije, vendar lahko koristijo vsem, ki se soočajo s to vrsto reševanja sporov.
Ključne besede: gospodarski spor, razrešitev konflikta, gospodarska mediacija, alternativno reševanje sporov, mediator, načelo nepristranosti in nevtralnosti
Objavljeno v ReVIS: 21.10.2024; Ogledov: 529; Prenosov: 23
 Celotno besedilo (1,64 MB) |
2. Arbitraža kot sredstvo mirnega reševanja delovnih sporov : magistrsko deloTamara Mijanović, 2024, magistrsko delo Opis: Pravzaprav so medčloveški odnosi nekaj, s čimer se srečujemo vsakodnevno na vseh področjih življenja. Še posebej takrat, ko se zaostrijo do konfliktov, je potrebno preventivno preprečevanje in razreševanje tovrstnih konfliktov, zlasti v delovnem okolju. Prav zaradi tega so delovni spori oz. konflikti zaradi svoje pravne narave in razmerij, tj. med delavci in delodajalci na individualni kot tudi na kolektivni ravni, upoštevaje predvsem relativno trajnost delovnega razmerja, potrebni mirnega reševanja tovrstnih sporov. Arbitraža kot sredstvo mirnega reševanja delovnih sporov je ena izmed oblik izvensodnega reševanja delovnih sporov, pri čemer je sicer po svoji naravi nekako najbolj podobna sodnemu odločanju (v primerjavi z drugimi oblikami alternativnega reševanja delovnih sporov), saj pri arbitraži tretja nevtralna oseba avtoritativno odloči o sporu, kar zavezuje stranki. Kljub temu pa imajo stranke v arbitraži bistveno večje možnosti prilagajanja celotnega mehanizma odločanja svojim željam in potrebam v primerjavi s sodnimi postopki. V magistrskem delu so bile uporabljene naslednje raziskovalne metode: zgodovinska metoda, normativna, dogmatična, deskriptivna (opisna), analitična, aksiološka in primerjalna metoda, na koncu pa še sintetična metoda, pri čemer je bil uporabljen induktivni in deduktivni pristop pri obdelavi pojmov ter izpeljavi vseh omenjenih in uporabljenih raziskovalnih metod. Namen in cilj magistrskega dela je podrobno preučiti alternativne načine reševanja sporov, zlasti arbitražo, na nacionalni ravni kot sredstvo za reševanje delovnih sporov s pregledom strokovne literature, pravnih virov, spletnih virov in analizo sodne prakse, nato pa ugotovitve primerjati še na mednarodnem nivoju.
Ključne besede: arbitraža, delovni spor, arbitražni postopek, delovna razmerja, alternativno reševanje sporov
Objavljeno v ReVIS: 16.04.2024; Ogledov: 981; Prenosov: 34
Celotno besedilo (861,37 KB) |
3. Pravo EU kot zgornja premisa v upravnem sporu : magistrsko deloKatja Kališek Hriberšek, 2022, magistrsko delo Opis: Upravni spor je sodni postopek, ki posameznika varuje pred oblastnim delovanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, ki s svojo (monopolno) odločitvijo posegajo v njegov pravni položaj. Posameznik, ki izkaže svoj pravni interes in ta izhaja neposredno iz pravne norme, ima možnost, da svoj pravni interes zavaruje. Sodniki, ki odločajo o zakonitosti in pravilnosti izpodbijanih dokončnih posamičnih upravnih aktov, so pri svojih odločitvah vezani ne le na Ustavo in zakone, temveč tudi na pravo EU, zato je v tem magistrskem delu postavljena hipoteza, da je pravo EU zgornja premisa sojenja v upravnem sporu, namenjena raziskovanju stališč Ustavnega sodišča Republike Slovenije do prava EU. Ali sodišča uporabljajo tudi najpomembnejši mehanizem za enotno uporabo prava EU kot zgornje premise, ali so pri tem zadržana, je druga hipoteza, ki bo prav tako raziskana s strani stališč Ustavnega sodišča. Pri raziskovanju zastavljenih hipotez ne pričakujem omejitev. Pravni red EU namreč lahko obstane le tako, da vse države članice spoštujejo in varujejo pravni red EU. Pri tem sta zelo pomembni predvsem dve načeli, ki ju odločno brani tudi Sodišče EU, to sta neposredna uporaba prava Unije in primarnost prava EU nad nacionalnim pravom.
Ključne besede: upravni spor, ureditev upravnega spora, ustavno varstvo pravic, pravo EU, Sodišče EU, postopek predhodnega odločanja
Objavljeno v ReVIS: 04.01.2023; Ogledov: 2186; Prenosov: 56
Celotno besedilo (657,18 KB) |
4. Oblike pravnega varstva v postopkih javnega naročanja – pomen uvedbe sodnega nadzora nad odločitvami Državne revizijske komisije : diplomsko deloArijana Dronjak, 2022, diplomsko delo Opis: Osrednja tema diplomskega dela je pravno varstvo v postopkih javnega naročanja. Sprva so predstavljeni postopki javnega naročanja, temeljna načela, vloga Državne revizijske komisije (DKOM) in nato še vsi postopki pravnega varstva – predrevizijski postopek, ki ga vodi naročnik, revizijski postopek, ki poteka pred DKOM, ter sodni postopek, v okviru katerega je mogoče uveljavljati izpodbojnosti pogodbe, terjati odškodnino za nastalo škodo kot posledico kršitve zakonskih določil pri vodenju postopkov javnega naročanja ali sprožiti upravni spor zoper odločitev DKOM. Posebno pozornost diplomsko delo posveča predstavitvi zadnje novosti, ki jo je pravno varstvo doživelo v letu 2021. Gre za možnost sprožitve upravnega spora zoper odločitve DKOM, ki je specializiran organ, pristojen za odločanje o zakonitosti oddaje javnih naročil, ki ima status tribunala v smislu 267. člena Pogodbe o delovanju EU, kar pomeni, da se šteje kot sodišče države članice. Ne glede na takšno poimenovanje DKOM ne gre enačiti z rednimi sodišči, saj ima DKOM zgolj kasatorična pooblastila, kar pomeni, da v okviru svojih pristojnosti ne more vsebinsko posegati v odločitev naročnika. Zaradi tega je bila takšna ureditev večkrat postavljena pod vprašaj, če je sploh skladna z evropskim pravnim redom in ali bi bilo morda treba nad DKOM uvesti sodni nadzor. Tem razmišljanjem je pritrdil tudi zakonodajalec, ki je z novelo Zakona o pravnem varstvu javnega naročanja uvedel upravni spor kot pravno sredstvo zoper DKOM in s tem uvedel sodni nadzor nad DKOM. V diplomskem delu sta postavljeni dve hipotezi. Prva pravi, da bo upravni spor privedel k poenotenju prakse na področju javnih naročil in posledično povečal pravno varnost. Ta hipoteza je zgolj delno potrjena, predvsem zato, ker je v letu in pol od uvedbe upravnega spora na razpolago premalo podatkov, na podlagi katerih bi lahko ocenjevali vpliv upravnega spora na prakso. Druga pa pravi, da z uvedbo upravnega spora ni bilo vzpostavljeno polno sodno varstvo. Ta hipoteza je potrjena, saj je v upravnem sporu skladno z ZPVPJN dopustno vložiti zgolj ugotovitveno tožbo. Posledično ne moremo govoriti o polnem sodnem varstvu v smislu 23. člena Ustave Republike Slovenije
Ključne besede: pravno varstvo, javna naročila, upravni spor, DKOM, sodni nadzor
Objavljeno v ReVIS: 11.11.2022; Ogledov: 3158; Prenosov: 65
Celotno besedilo (552,27 KB) |
5. Odnosi med Severno Makedonijo in Grčijo s posebnim ozirom na članstvo Severne Makedonije v Evropski uniji : diplomsko deloAmela Xheka, 2022, diplomsko delo Opis: Republika Severna Makedonija je država, ki je svojo pot začela zelo spodbudno, saj se je osamosvojila v miru in je svojo aktivno integracijo v mednarodne skupnosti začela med prvimi izmed republik nekdanje skupne države. Nekaj časa je bila tudi prva med kandidatkami, vendar se je pri tem začela neuspešno soočati z izzivi – spor z Grčijo glede imena, etični konflikti med Makedonci in Albanci, nacionalistična politična gibanja, katerih negativne posledice so se pokazale v družbeni nestabilnosti, gospodarskem in političnem nazadovanju in nenazadnje na mednarodnem ugledu zaradi makedonsko-grškega spora. Pri raziskovanju so bile uporabljene osnovne metode družboslovnega raziskovanja: zgodovinska metoda, deskriptivna metoda in analitična metoda. Namen raziskave je bil analizirati in predstaviti odnos med Republiko Severno Makedonijo in Republiko Grčijo, ki vključuje analizo spora pred in po sklenjenem Prespanskem sporazumu, vpliv spora na razvoj Severne Makedonije in priložnosti in izzive, ki čakajo Severno Makedonijo pri vstopu v Evropsko unijo. Raziskovanje je podalo odgovor, da je Republika Severna Makedonija s Prespanskim sporazumom rešila dolgoletni problem, ki je prinesel zaupanje državljanov, vlagateljev in mednarodne skupnosti. S tem se je spodbudilo tudi gospodarstvo, z novo politiko sodelovanja pa se je izboljšal tudi položaj manjšin. Z mednarodnega vidika je makedonska država prosperirala, saj se je tako hitro včlanila v vojaško zvezo NATO, članstvo v Evropski uniji pa je vse bližje
Ključne besede: Makedonija, Evropska unija, Prespanski sporazum, spor, Grčija, NATO, članstvo
Objavljeno v ReVIS: 08.09.2022; Ogledov: 1397; Prenosov: 60
Celotno besedilo (514,55 KB) |
6. Vpliv spora med Severno Makedonijo in Grčijo zaradi imena na evroatlantske procese Severne Makedonije : magistrsko deloAndriana Georgieva, 2021, magistrsko delo Opis: Severna Makedonija je mlada država z dolgo zgodovino, kljub temu pa je področje mnogih sporov in dokazovanja o lastni samostojnosti ter pravici do obstoja, saj je država obkrožena z močnimi sosedami, ki ji to preprečujejo, pri tem je igrala pomembno vlogo tudi Grčija, na severu katere leži pokrajina, imenovana Makedonija. Prav zato je bila ta država dolgo proti temu, da bi njena severna soseda kot svoje državno ime uporabljala ime Makedonija. To je vodilo do številnih nesporazumov, med katerimi lahko izpostavimo prav spor o imenu, ki je današnji Severni Makedoniji dolgo časa omejeval vstop v evroatlantske organizacije. V tem magistrskem delu je uporabljena opisna oziroma deskriptivna metoda, deduktivna metoda, metoda komentar, primerjava, sinteza in metoda analize, da bi se lahko preučil vpliv spora med Severno Makedonijo in Grčijo zaradi imena na evroatlantske procese Severne Makedonije. Namen naloge je raziskati konflikt med državama in njegovo reševanje, cilji pa so preučevanje stališč obeh držav, raziskovanje razlogov za spor in vpliv, ki ga ima spor na evroatlantske procese Severne Makedonije. Pri tem je ugotovljeno, da se je spor razrešil s tem, da sta državi dosegli sporazum glede imena severne države in tako se je država poimenovala z imenom Severna Makedonija. To ji je omogočilo priključitev k različnim mednarodnim organizacijam, med katerimi sta najbolj pomembni EU in Nato, kar je imelo pomembne politične in družbene posledice. Magistrsko delo omogoči dober vpogled v obravnavano tematiko, ki je še vedno aktualna, saj se je spor razrešil šele nedavno
Ključne besede: Severna Makedonija, Grčija, spor, Evropska unija, Nato
Objavljeno v ReVIS: 22.08.2022; Ogledov: 1394; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,29 MB) |
7. Mediacija kot sredstvo mirnega reševanja mednarodnih sporov : diplomsko deloŠpela Toth, 2021, diplomsko delo Opis: V svetu se je z razvojem civilizacije postopoma pojavila težnja po mirnem reševanju sporov. V osemdesetih in devetdesetih letih se je ta metoda reševanja sporov močno razširila tudi po vsej Evropi. Način reševanja sporov na miren način je dandanes dolžnost, ki jo morajo upoštevati vsi subjekti, ki so del mednarodnega prava – med njimi tudi države. To načelo je uzakonjeno v Ustanovni listini Organizacije združenih narodov, ta sredstva pa našteva tudi deklaracija načel mednarodnega prava o prijateljskih odnosih in sodelovanju med državama. V 33. členu Ustanovne listine OZN so določena diplomatska sredstva – pogajanja, posredovanje, dobre usluge, sprava in preiskava; odlikujejo jih hitrost, prilagodljivost in zaupnost. Njihov namen je pomoč pri doseganju soglasij med strankami in niso pravno zavezujoča, prav tako jih je mogoče kombinirati z drugimi pravnimi sredstvi. Meddržavni spori zadevajo glavne interese držav, njihovo čast in državno ozemlje. V kolikor državi dosežeta rešitev s pomočjo mediacije, to lahko pomeni ponovno vzpostavitev dobrega odnosa, zaupanja med njima, in zmanjša se možnost zaostrovanja sporov v prihodnje, kar je zelo pomembno za meddržavno sodelovanje. Odločitev za uporabo sredstev mirnega reševanja spora je suverena odločitev vsake države, mediator in njegova ekipa pa delujejo kot blažilec med sprtima stranema ter v postopek vnesejo zaupanje.
Ključne besede: mejni spor, mirno reševanje spora, arbitraža, mediacija, meddržavni spor
Objavljeno v ReVIS: 14.06.2022; Ogledov: 1651; Prenosov: 78
Celotno besedilo (449,42 KB) |
8. Izvrševanje razsodbe arbitražnega sodišča med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško na področju ribištva : magistrsko deloMaša Mlakar, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je analizirano, s kakšno problematiko se srečuje Republika Slovenija in tudi Republika Hrvaška v postopkih izvajanja ribolova v spornem delu Piranskega zaliva. Za magistrsko delo je bil zelo pomemben vir arbitražna razsodba; z njeno razglasitvijo se je končal arbitražni postopek med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško 29. 6. 2017. Razsodba je dokončna in zavezujoča za obe pogodbenici, skladno z arbitražnim sporazumom in načeli mednarodnega prava. Z arbitražno razsodbo je bila prvič določena meja na kopnem in morju med državama, določen je bil stik Republike Slovenije z odprtim morjem (skladno z načelom pravičnosti in dobrososedskih odnosov za dosego poštene in pravične odločitve) in režim za uporabo ustreznih morskih območij. Ribolov se označuje kot pomemben vir preživetja od pradavnine vse do danes. Morje in pravica do ribolova sta postala splošni dobrini šele v 19. stoletju. Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, natančneje Lovska in ribiška inšpekcija, je leta 2005 postal prekrškovni organ. Kot je bilo razvidno iz osmega poglavja magistrskega dela, nadzor in kontrolo na območju Piranskega zaliva izvaja Inšpekcija za morsko ribištvo, in sicer skladno z izrečeno arbitražno razsodbo. V magistrskem delu sta predstavljena dva konkretna prekrškovna postopka, ki ju je vodil Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo zoper hrvaška ribiča, ki sta izvajala nedovoljen ribolov. Na podlagi predstavitve je bilo razvidno prikazano, da uveljavitev arbitražne razsodbe na področju ribištva v Republiki Sloveniji predstavlja veliko problematiko. Ugotovljeno je, da je od leta 2018 mogoče zaznati nekorektno ravnanje tako Republike Slovenije kot tudi Republike Hrvaške v zvezi z izvajanjem ribolova v Piranskem zalivu, ki se kaže v spremstvu policije posamezne države. Navedbe, ki sta jih vsa ta leta uporabljali obe državi, da ribiči ne bodo utrpeli nobenih stroškov, saj je za to zagotovljeno s pravnimi akti obeh držav, ne vodijo do nobene rešitve problema. Dejstvo je, da so operativne in tehnične službe naredile vse, kar je bilo v njihovi pristojnosti. Iz številčnosti prekrškovnih postopkov, ki jih operativne in tehnične službe vodijo proti hrvaškim ribičem, je razvidno, da ravnanja teh služb ne dajejo velike legitimnosti, saj se dejanja hrvaških ribičev vsakodnevno ponavljajo in številčno tudi naraščajo.
Ključne besede: arbitraža, arbitražna razsodba, ribištvo, nezakonit ribolov, gospodarski ribolov, Piranski zaliv, sporno ozemlje, Republika Hrvaška, mejni spor
Objavljeno v ReVIS: 01.02.2022; Ogledov: 2186; Prenosov: 144
Celotno besedilo (2,93 MB) |
9. Reševanje gospodarskih sporov po izvensodni poti : diplomsko deloLarisa Šega, 2021, diplomsko delo Opis: Alternativno reševanje sporov se nanaša na vsa sredstva za reševanje sporov zunaj sodne dvorane. Alternativno reševanje sporov običajno vključuje zgodnje nevtralno vrednotenje, pogajanja, spravo, mediacijo in arbitražo. Zaradi naraščajočih sodnih čakalnih vrst, naraščajočih stroškov postopka in časovnih zamud postaja tovrstno reševanje vse pogostejši način reševanja gospodarskih sporov. Ključno pri reševanju konfliktnih situacij, v katerih se znajdejo gospodarske družbe, je predvsem hitrost postopka, zaupnost, večja fleksibilnost in pristop, ki bo strankam omogočil predvsem nadaljnje sodelovanje. Najpogostejši metodi, ki jima bomo v zaključni nalogi namenili največ pozornosti, sta mediacija in arbitraža. Arbitraža je bolj formalna oblika od mediacije, v veliki meri pa nas spominja na poenostavljeno različico sodnih postopkov. V primerjavi s tradicionalnimi sojenji najdemo razlike v hitrejši izvedbi samega postopka, je manj formalna, videli pa bomo tudi, kakšni so stroški enega in drugega postopka. Mediacija je za fizične in pravne osebe tako priljubljena zaradi svoje fleksibilnosti, nadzora postopka, ki ga imajo stranke, zaupnosti, predvsem pa zato, ker ohranja odnose. Ključno vlogo med samim postopkom odigra mediator s svojimi tehnikami in metodami, zaradi katerih lahko spreminja dinamiko postopka. V nadaljevanju bomo videli predstavljeno tudi sodišču pridruženo mediacijo, ki se, kot že samo ime pove, izvaja na posameznih sodiščih. Sodišča s tovrstno mediacijo strankam nudijo možnost, da se spor reši tudi na manj formalen način. Da bi vsa navedena dejstva podkrepili z dokaznim gradivom, je v zaključnem delu predstavljena še statistika, koliko gospodarskih sporov je napotenih na mediacijo, v kakšnem številu soglasje podata obe stranki in koliko sporov se konča uspešno
Ključne besede: alternativno reševanje sporov, mediacija, arbitraža, sodišču pridružena mediacija, gospodarski spor
Objavljeno v ReVIS: 10.01.2022; Ogledov: 2312; Prenosov: 102
Celotno besedilo (1,29 MB) |
10. |
