1. Percepcija zadovoljstva z delom pri zaposlenih ženskah v državni upraviIrena Gjerkeš, 2026, ni določena Opis: Magistrska naloga obravnava percepcijo zadovoljstva z delom zaposlenih žensk v državni upravi, s poudarkom na ministrstvih, organih v sestavi ministrstev ter vladnih službah. V raziskavi smo se osredotočili na dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo pri delu ter doživljanje odnosov s sodelavci in nadrejenimi. Kljub pomenu obravnavane tematike je tako v mednarodnem kot tudi v slovenskem prostoru zaznati pomanjkanje raziskav s kvalitativno raziskovalno metodo, ki bi nam omogočila globlje razumevanje osebnih izkušenj ter subjektivnega doživljanja zadovoljstva pri delu zaposlenih v državni upravi. Prav tako opažamo odsotnost raziskav, ki bi se osredotočale na ženski spol, saj obstoječe raziskave obravnavajo zaposlene obeh spolov. Zaradi navedenega je bil naš namen, da ugotovimo, kateri dejavniki so za zaposlene ženske najbolj pomembni pri zadovoljstvu pri delu, kako jih doživljajo ter kako doživljajo odnose na delovnem mestu ter njihov pomen.
Raziskava temelji na kvalitativni raziskovalni metodi. V prvi fazi priprave magistrske naloge smo sistematično pregledali literaturo, nadalje smo zbrali empirične podatke z uporabo intervjujev. Naša raziskava je pokazala, da so intervjuvanke poleg plače, varnosti oziroma stabilnosti zaposlitve, možnosti dela na domu, vodenja in podpore izpostavile dejavnik medosebnih odnosov kot ključni element, ki ima pomembno vlogo pri njihovem zadovoljstvu pri delu. Izrazit poudarek so intervjuvanke namenile medosebnim odnosom, ki morajo temeljiti na spoštovanju, zaupanju, odprti komunikaciji, občutku slišanosti, vse to pa prispeva k oblikovanju njihovega doživljanja zadovoljstva pri delu. Pomen posameznih dejavnikov je povezan z osebnimi okoliščinami, delovnimi izkušnjami ter življenjskim obdobjem intervjuvank.
Ugotovitve naše raziskave lahko prispevajo k razumevanju kompleksnosti doživljanja zaposlenih žensk v državni upravi in odpirajo prostor za izboljšanje praks na področju upravljanja človeških virov, ki mora stremeti k izboljšanju in dolgoročnemu zadovoljstvu zaposlenih, saj se povezuje z motivacijo, fluktuacijo kadrov, absentizmom ter se lahko posledično odraža tudi v učinkovitosti in kakovosti javnih storitev.
Ključne besede: kvalitativna raziskava, zadovoljstvo z delom, dejavniki zadovoljstva pri delu, zaposlene ženske, državna uprava, medosebni odnosi
Objavljeno v ReVIS: 10.06.2026; Ogledov: 20; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (2,29 MB) |
2. Komunikacijske preference študentov v visokem šolstvuKsenija Korenjak Kramar, Karmen Erjavec, 2026, izvirni znanstveni članek Ključne besede: visokošolske ustanove, komunikacijske prakse, komunikacija ustanov, digitalno komuniciranje, študenti, komunikacijska pričakovanja, zadovoljstvo študentov, kvalitativne raziskave, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2026; Ogledov: 142; Prenosov: 2
Celotno besedilo (423,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. POMEN PROMOCIJE ZDRAVJA ZA USPEŠNOST NA DELOVNEM MESTUMaja Milić, 2026, diplomsko delo Opis: MILIĆ, Maja: Pomen promocije zdravja za uspešnost na delovnem mestu
Uvod in namen: Cilj diplomske naloge je raziskati vpliv promocije zdravja in z njim povezano uspešnost na delovnem mestu, s poudarkom na psihofizičnem počutju zaposlenih ter zmanjševanju bolniških odsotnosti. Namen naloge je osvetliti pomen načrtnega spodbujanja zdravja kot strateške usmeritve organizacij za doseganje večje produktivnosti in zadovoljstva zaposlenih. Metode: V teoretičnem delu smo uporabili metodo analize znanstvene in strokovne literature s področja promocije zdravja in delovne učinkovitosti. Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, opravljeni z anketnim vprašalnikom, ki je vključeval 23 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo
54 zaposlenih iz trgovskega podjetja Lidl. Rezultati: Rezultati kažejo, da promocija zdravja pozitivno vpliva na fizično in duševno počutje zaposlenih ter na njihovo delovno motivacijo. Zaposleni programom pripisujejo pomembno vlogo pri izboljšanju vzdušja, zmanjšanju stresa in večji delovni zavzetosti. Uporabnost: Naloga ponuja konkretna priporočila za organizacije, ki želijo izboljšati počutje zaposlenih ter znižati stroške bolniških odsotnosti z uvedbo sistematičnih ukrepov promocije zdravja. Omejitve: Raziskava je bila izvedena le v enem podjetju in na manjšem vzorcu, zato ugotovitve niso v celoti posplošljive. Ključne besede: promocija zdravja, delovno mesto, zadovoljstvo zaposlenih, produktivnost, absentizem.
Tip dela: diplomska naloga 1. stopnje; leto 2025, Fizioterapevtika, 33(48) str., 3 pregl., 20 gr., 1 sl., 1 pril., 23 vir. Mentorica (I. Veljić), Recenzentka (F. Kresal)
Ključne besede: promocija zdravja, delovno mesto, zadovoljstvo zaposlenih, produktivnost, absentizem
Objavljeno v ReVIS: 21.04.2026; Ogledov: 277; Prenosov: 11
Celotno besedilo (602,85 KB) |
4. Vpliv motivacijskih faktorjev na produktivnost zaposlenih v izbranem podjetjuAleš Drnovšek, 2026, diplomsko delo Opis: V izbranem podjetju smo opazovali zadovoljstvo zaposlenih in ugotovili različne ravni zadovoljstva, zato smo želeli raziskati vzrok za takšno stanje, saj je zadovoljstvo zaposlenih pomemben dejavnik za poslovodstvo podjetja. S pregledom literature smo pridobili znanje, potrebno za razumevanje zadovoljstva, in izvedli anonimen anketni vprašalnik in strukturirane intervjuje za pridobitev informacij, potrebnih za raziskavo problema. Ugotovili smo, da so najmočnejši motivacijski dejavniki medosebni odnosi, varnost zaposlitve in nezadovoljstvo z ravnjo plač in plačnih sistemov. Namen diplomskega dela je ugotoviti vpliv različnih motivacijskih dejavnikov na produktivnost zaposlenih in na osnovi ugotovitev predlagati različne možnosti za izboljšanje splošnega zadovoljstva, motiviranosti in produktivnosti zaposlenih.
Ključne besede: motivacija, produktivnost, zadovoljstvo, organizacija, zaposleni.
Objavljeno v ReVIS: 09.04.2026; Ogledov: 356; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,73 MB) |
5. |
6. |
7. Vpliv medosebnih odnosov v timu na kakovost zdravstvene obravnaveKlara Zadrgal, 2026, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Medosebni odnosi v timu in z njimi povezana kakovostna komunikacija lahko vplivajo na kakovost obravnave pacientov. Nekakovostni in slabi medosebni odnosi nemalokrat vodijo v konflikte, stres zaposlenih in slabšo kakovost oskrbe. Namen raziskave je bil preučiti vpliv medosebnih odnosov v timu na kakovost zdravstvene obravnave v izbrani kliniki, ki ostaja neimenovana.
Metoda: Izvedena je bila kvantitativna raziskava z metodo spletnega anketiranja. V raziskavi je sodelovalo 91 zaposlenih v zdravstveni negi. Podatke smo zbirali s pomočjo strukturiranega vprašalnika in jih analizirali s statističnim programom IBM SPSS. Analiza je zajemala opisno statistiko, Pearsonov koeficient povezanosti ter regresijske metode.
Rezultati: Rezultati kažejo, da kakovostni medosebni odnosi in dobra komunikacija v timu ter z vodjo pozitivno vplivajo na kakovost obravnave pacientov. Izpostavljeni so bili nekateri negativni dejavniki, in sicer preobremenjenost zaposlenih, pomanjkanje kadra ter neenake možnosti izobraževanja med zaposlenimi, kar škodi medosebnim odnosom in komunikaciji v timu.
Razprava: Raziskava potrjuje pomen medosebnih odnosov ter komunikacije v timu za kakovostno obravnavo. Ukrepi, kot so krepitev vodenja, izboljšanje komunikacije, ustvarjanje spodbudnega in varnega delovnega okolja, so ključni za večje zadovoljstvo zaposlenih in kvalitetno oskrbo končnih uporabnikov, pacientov. Za celostno razumevanje problematike predlagamo nadaljnje raziskave na širšem vzorcu zaposlenih.
Ključne besede: Medosebni odnosi, komunikacija, tim, zadovoljstvo zaposlenih, zdravstvena nega, pacient, kakovost zdravstvene obravnave.
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 472; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,33 MB) |
8. Stres, delovna zavzetost in zadovoljstvo z delom osnovnošolskih učiteljevEva Gabrijelčič, Petra Dolenc, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Učitelji so pri svojem delu izpostavljeni različnim stresnim okoliščinam, ki se lahko odražajo v številnih neugodnih zdravstvenih, psi-hosocialnih in delovnih izidih. Cilj raziskave je bil preveriti raven zaznanega stresa, delovne zavzetosti, zadovoljstva z delom v vzorcu slovenskih osnovnošolskih učiteljev (N = 335) ter preučiti povezanost med omenjenimi koncepti. Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da učitelji zaznavajo zmerno raven stresa, razmeroma visoko delovno zavzetost ter zmerno do visoko stopnjo zadovoljstva z delom. Preverjanje razlik kaže, da izražajo učiteljice več delovne zavzetosti v primerjavi s kolegi. Prav tako ugotavljamo, da so učitelji na razredni stopnji v povprečju bolj delovno zavzeti in zadovoljni z delom kot učitelji, ki poučujejo na predmetni stopnji. Zaposleni z več delovnimi izku-šnjami poročajo o nižji stopnji zaznanega stresa in višji stopnji zadovoljstva z delom kot tisti z manj delovnimi izkušnjami. Nadalje rezultati regresijske analize kažejo, da nižja raven zaznanega stresa in višje izražena čustvena zavzetost napovedujeta višjo raven delovnega zadovoljstva osnovnošolskih učiteljev.
Ključne besede: učitelji, stres, delovna zavzetost, delovno zadovoljstvo
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2026; Ogledov: 582; Prenosov: 4
Celotno besedilo (365,70 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. |
10. Uspešno staranje spolno aktivnih starejših odraslih nad petinpetdeset let : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje Socialna gerontologijaKarmen Petek-Zakošek, 2025, doktorska disertacija Opis: Zadovoljiva spolnost pomembno prispeva k zdravju, poživlja, podaljšuje življenje in zmanjšuje tveganje za bolezni. Kljub temu pa je pogosto spregledana in prezrta, še posebej pri starejših odraslih, pri katerih se o njej zaradi tabujev in napačnih predstav pogosto ne sme govoriti na glas. Stereotipi o tem, da so starejši zaradi starostnih sprememb spolno neaktivni, vodijo v zanikanje lastne spolnosti in socialno izolacijo, kar pa zmanjšuje kakovost njihovega življenja. Spolno življenje v starosti ne sme biti razumljeno kot nekaj neprimernega ali nepotrebnega, temveč kot pomemben in legitimen del človekovega življenja, ki prispeva k uspešnemu staranju, duševni vitalnosti in telesnemu zdravju. Doktorska disertacija raziskuje povezanost osebnostnih, družbenih, kulturnih in okoljskih dejavnikov z aktivnim spolnim življenjem starejših odraslih (55+) ter vpliv stereotipnega dojemanja spolnosti starejših na njihovo zadovoljstvo. Ugotovitve poudarjajo nujnost izobraževalnih strategij in podpornih modelov, ki potrjujejo pomen spolnosti v starejšem obdobju kot večdimenzionalnega vidika dobrega počutja, ne glede na biološko starost. Ključni so razvoj izobraževalnih programov, ozaveščanje o večdimenzionalnosti spolnosti ter implementacija modelov spolnega zdravstvenega varstva, ki bodo starejšim odraslim zagotavljali dostop do znanja in podpore, s čimer se bodo okrepile njihove zmožnosti za ohranjanje spolne vitalnosti, samospoštovanja in kakovostnega staranja. Disertacija se prav tako zavzema za sistematično integracijo spolne zdravstvene vzgoje za starejše odrasle, v učne načrte zdravstvenega varstva za izboljšanje poklicnih kompetenc in boj proti družbenemu razvrednotenju spolnosti v kasnejšem življenjskem obdobju. Obravnava spolnega zdravja v starosti kot javnozdravstvenega vprašanja odpira možnosti za celovite preventivne ukrepe in izboljšanje kakovosti življenja starajoče se populacije.
Ključne besede: starejši odrasli, spolnost, stereotipi, aktivnost, umik, zadovoljstvo
Objavljeno v ReVIS: 19.12.2025; Ogledov: 1496; Prenosov: 29
Celotno besedilo (6,94 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
