1. Omejitve pri stavki javnih uslužbencev v državnih organih : magistrsko deloMira Mendaš, 2025, magistrsko delo Opis: Stavka lahko poteka v zasebnem oz. gospodarskem ali javnem sektorju. Pri tem prihaja do različnih posledic. Zato so možne tudi omejitve stavke. Namen magistrskega dela je bil predstaviti pravico do stavke javnih uslužbencev v državnih organih in preučiti omejitve, s katerimi se v posameznih dejavnostih srečujejo. Magistrsko delo na celovit način prikazuje ustreznost pravne ureditve pravice do stavke v Sloveniji. Prikazuje in v določenem pogledu tudi razjasnjuje dileme, kot je na primer, ali je sedanji Zakon o stavki iz obdobja pred osamosvojitvijo Slovenije še ustrezen ali ga je treba temeljito prenoviti. Rezultati raziskave v tem delu prispevajo tudi k lažjemu razumevanju dodeljevanja nujnih nalog med samo stavko, ki za zaposlene pomenijo omejevanje pravice do stavke. V delu je pojasnjeno, ali in kako slovenska zakonodaja dopušča omejevanje in prepoved pravice do stavke. Pojasnjeno je tudi, v katerih dejavnostih javnega sektorja in kako je urejena omejitev pravice do stavke ter ali je ta v vseh dejavnostih javnega sektorja urejena podobno. Na podlagi vseh zbranih podatkov je v delu utemeljeno, da je pravica do stavke ustavna pravica, ki bi morala vsem zaposlenim delavcem enako pripadati. Delo opozarja tudi na zastarelost trenutno veljavne zakonodaje na področju stavke in na nujnost njene »posodobitve«.
Ključne besede: stavka, pravica, delavci, omejitve, zakonodaja
Objavljeno v ReVIS: 15.04.2025; Ogledov: 256; Prenosov: 25
 Celotno besedilo (1,00 MB) |
2. |
3. |
4. Zakonodajne pristojnosti predsednika Republike Slovenije : magistrsko deloEdita Beganović, 2024, magistrsko delo Opis: Predsednik republike je v Sloveniji formalno šef države, kar bi za nepoučenega zlahka pomenilo, da odloča o vsem ali vsaj o večini zadev, pomembnih za državo. Toda v Sloveniji velja načelo delitve oblasti, kar pomeni, da se oblast deli na tri veje: zakonodajno, sodno in izvršilno. Vse tri se izvajajo neodvisno druga od druge, a se med seboj bolj ali manj učinkovito omejujejo in nadzorujejo s pomočjo mehanizmov zavor in ravnovesij. Zakonodajna pristojnost je v Sloveniji rezervirana predvsem za državni zbor, ki ga sestavljajo poslanci, izvoljeni neposredno s strani državljanov. Načelo delitve oblasti pa ni strogo ločeno. Tako ima predsednik republike poleg svojih klasičnih pristojnosti, kot sta predstavljanje države in vrhovno poveljstvo nad oboroženimi silami, pristojnosti tako na izvršilnem področju kot na zakonodajnem področju. V okviru zakonodajnih pristojnosti lahko izreče mnenje o posameznem zakonskem vprašanju, razglaša zakone, razpiše volitve v državni zbor, ga skliče ali razpusti, državnemu zboru v izvolitev predlaga sodnike ustavnega sodišča, pet članov sodnega sveta, varuha človekovih pravic, v imenovanje pa jim predlaga guvernerja, viceguvernerje, člane računskega sodišča in pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja. Magistrska naloga poleg zakonodajnih pristojnosti predsednika Republike Slovenije analizira tudi zakonodajne pristojnosti predsednikov Italije, Nemčije, Ukrajine, Egipta, Južne Afrike, Turčije, Kitajske in Brazilije.
Ključne besede: predsednik republike, zakonodajna pristojnost, zakonodaja, ustava, parlament
Objavljeno v ReVIS: 06.02.2025; Ogledov: 368; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,14 MB) |
5. POMEN DRŽAVNIH POMOČI NA ZAPOSLOVANJE INVALIDOVMaja Đurić, 2024, ni določena Opis: V magistrski nalogi smo preučevali vpliv državnih pomoči na zaposlovanje invalidov v Republiki Sloveniji. Analizirali smo, kako subvencije vplivajo na zaposlitvene možnosti, prilagoditve delovnih mest in socialno vključenost invalidov. Namen raziskave je bil ovrednotiti, kako državne intervencije prispevajo k boljši kakovosti življenja invalidov ter k večji pravičnosti in enakopravnosti v družbi. Izvedli smo analizo podatkov o zaposlenosti invalidov, pridobljenih iz nacionalnih statističnih baz, ter kvalitativno analizo na podlagi intervjujev z vodstvenim ter strokovnim kadrom, ki so zaposleni v invalidskih podjetjih. Prav tako smo preučili in analizirali relevantno zakonodajo ter izvedli primerjalno analizo podatkov pred in po uvedbi zakonodajnih sprememb, ki urejajo državne pomoči. Analiza je pokazala, da državne pomoči pozitivno vplivajo na povečanje števila zaposlenih invalidov, izboljšanje prilagojenosti delovnih mest in višjo stopnjo socialne vključenosti invalidov. Ugotovili smo, da subvencije pomagajo pri ohranjanju obstoječih delovnih mest za invalide in pri ustvarjanju novih priložnosti, ki so prilagojene njihovim sposobnostim. Hkrati smo pokazali, da imajo invalidska podjetja izreden družbeni pomen, ravno tako zahvaljujoč državnim pomočem, kar dokazuje tudi predstavitev Invalidskega podjetja Pošte Slovenije, ki zaposluje več kot 330 invalidov in je skozi svoj obstoj upravičilo primer dobre prakse na področju zaposlovanja invalidov ter prilagajanja delovnih mest. Državne pomoči so se izkazale za ključni mehanizem pri izboljšanju življenjskih in delovnih pogojev invalidov v Sloveniji. Financiranje iz državnih virov omogoča potrebne prilagoditve na delovnih mestih, spodbuja integracijo invalidov v delovno okolje ter prispeva k njihovi socialni in ekonomski vključenosti. Raziskava podčrtava nujnost nadaljnjega financiranja in razširitve programov državnih pomoči ter prilagajanja politik za nadaljnjo podporo zaposlovanju invalidov.
Ključne besede: invalidi, državna pomoč, socialna vključenost, invalidska podjetja, zakonodaja, prilagajanje delovnih mest
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2025; Ogledov: 310; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,87 MB) |
6. Od prve ideje za kratki film do premiere : kadri v filmski industrijiMaša Gerbec Kralj, Taja Korošec, 2024, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Opis: Priročnik za filmsko produkcijo ponuja poglobljen vpogled v ključne korake ustvarjanja filma, od idejne zasnove do končne postprodukcije. Zasnovan je kot vodilo za vse, ki jih zanimajo različni poklici v filmski industriji, in vključuje podrobne opise vlog, kot so režiser, scenarist, direktor fotografije, montažer, zvokovni tehnik, kostumograf, scenograf, CGI umetnik in runnerji. Vsaka vloga je predstavljena z opisom nalog, potrebnih znanj in tehničnih spretnosti, pri čemer je poudarjen pomen sodelovanja za uspešno produkcijo.
Priročnik izpostavlja tudi pomembnost zakonodajnih smernic, kot so varstvo osebnih podatkov (ZVOP-1) in zakon o varnosti in zdravju pri delu, ki zagotavljajo pravno in fizično varnost vseh članov ekipe. Osredotoča se na tehnične izzive, kot so uporaba specializirane programske opreme (npr. DaVinci Resolve, Pro Tools, Autodesk Maya), ter na ustvarjalne vidike, kot so oblikovanje scen, izdelava kostumov in barvna korekcija.
Poleg praktičnih nasvetov in tehničnih smernic priročnik vključuje tri ekskluzivne intervjuje s priznanimi strokovnjaki iz industrije. Ti delijo svoje osebne izkušnje, ključne nasvete in vpoglede v dinamični svet filmskega ustvarjanja. Namen priročnika je bralcem ponuditi celostno razumevanje produkcijskih procesov in jih navdihniti za profesionalni razvoj. Ključne besede vključujejo: filmska produkcija, snemanje, postprodukcija, zakonodaja, kreativnost, filmski poklici, intervjuji.
Ključne besede: filmska produkcija, snemanje, postprodukcija, zakonodaja, kreativnost, filmski poklici, intervjuji, priročniki
Objavljeno v ReVIS: 21.01.2025; Ogledov: 315; Prenosov: 3
Celotno besedilo (939,60 KB) |
7. Pravna problematika zaposlovanja oseb s statusom invalida – študija primera Dobrovita, d. o. o. : magistrsko deloMaša Cesar, 2024, magistrsko delo Opis: Invalidi so največja manjšina na svetu, zato je pomembno, da so njihove pravice zagotovljene in se konsistentno izvršujejo. Študija primera invalidskega podjetja Dobrovita, d. o. o. je osrednja tema tega magistrskega dela, preko katere želim širši javnosti pokazati primere dobre prakse pri zaposlovanju invalidov. Odgovorila bom na vprašanja, ali so možnosti zaposlovanja invalidov enakovredne tako v zakonodaji kot v praksi, ali invalidi dejansko uživajo svoje zakonske pravice, katere ukrepe sprejema država za zagotavljanje enakopravnega delovnega okolja, zakaj še vedno obstaja stigmatizacija zaposlovanja invalidov in kakšne so razlike v možnostih zaposlovanja med različnimi vrstami organizacij. Pokazati želim razlike v zaposlovanju invalidov med podjetji, ki so bila ustanovljena z namenom zaposlovanja invalidov in običajnimi podjetji, ki so pogosto manj naklonjena zaposlovanju invalidov zaradi stigme in odpora pred postopki prilagajanja delovnih mest. Poleg študije primera bom uporabila tudi zgodovinsko metodo, metodo analize, komparativno metodo ter predvsem sociološko metode, preko intervjujev bom namreč odgovorila na določena vprašanja, zastavljena v uvodu. Poudariti želim, da so tako invalidi kot delodajalci še vedno premalo seznanjeni s pravicami in ugodnostmi na področju zaposlovanja, zakonodaja pa je sicer na tem področju urejena. Osrednje vprašanje je tudi, katere so glavne ovire pri zaposlovanju invalidov. Širšo javnost ter delodajalce želim s prikazanimi možnostmi spodbuditi k vključevanju invalidov na trg dela.
Ključne besede: invalidi, zaposlovanje, zakonodaja, možnosti, stigma
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 320; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,59 MB) |
8. Primerjava trga dela v Sloveniji in Združenih državah Amerike : magistrsko deloSandra Peternelj, 2024, magistrsko delo Opis: V okviru magistrske raziskave smo izvedli primerjalno analizo trgov dela in identificirali ključne značilnosti, po katerih se trga dela v Sloveniji in ZDA razlikujeta ali sta si podobna. Osrednji cilj raziskave je bil identificirati in razumeti ključne razlike ter podobnosti med obema tržnima sistemoma ter analizirati vplive teh razlik na ekonomsko in socialno strukturo obeh držav. Analiza temelji na obsežni paleti indikatorjev trga dela, vključno s stopnjo zaposlenosti, strukturo zaposlovanja, brezposelnostjo, delovno politiko in socialno varnostjo. V uvodnem delu raziskave smo predstavili metodološki okvir, ki temelji na uporabi podatkov iz različnih baz, vključno z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje, Eurostatom in U.S. Bureau of Labor Statistics. Primerjalna analiza razkriva izrazite razlike v regulaciji trga dela, kjer ZDA zagotavljajo večjo fleksibilnost delodajalcem, medtem ko v Sloveniji prevladujejo strožji zakoni o delovnih razmerjih, ki nudijo boljše varstvo pravic delavcev. Osrednji del naloge se osredotoča na analizo vpliva tehnološkega razvoja in globalizacije, ki krojita tržne trende in zaposlitvene možnosti v obeh državah. Posebna pozornost je posvečena vplivu pandemije COVID-19 na trge dela, kar je v obeh državah sprožilo različne ekonomske in socialne posledice. Rezultati raziskave osvetljujejo, kako politične odločitve in ekonomska politika oblikujejo trg dela v Sloveniji in ZDA. Medtem ko ZDA ponujajo večjo delovno mobilnost in višje dohodke, Slovenija zagotavlja boljšo socialno zaščito zaposlenih in manjše razlike v dohodkih med prebivalstvom. Zaključni del magistrske naloge opisuje, kako lahko razumevanje teh razlik prispeva k oblikovanju politik, ki bi spodbudile pozitivne spremembe na trgu dela v obeh državah. Ta del raziskave poudarja pomen prilagoditve delovnih politik na podlagi specifičnih ekonomskih in socialnih kontekstov, ki prevladujejo v posameznih državah.
Ključne besede: trg dela, brezposelnost, zaposlenost, pravice delavcev, socialna varnost, Covid19, zakonodaja o delovnem pravu
Objavljeno v ReVIS: 04.12.2024; Ogledov: 497; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,54 MB) |
9. Mednarodna primerjava pravic LGBTQ+ oseb : magistrsko deloKlara Brežnik, 2024, magistrsko delo Opis: Z magistrskim delom raziskujem pravice LGBTQ+ oseb po svetu in načine, kako države po svetu te pravice varujejo. Osredotoča se na analizo zakonskih definicij pravic LGBTQ+ oseb in primerja te definicije med državami. Poseben poudarek je na zakonodaji Evropske unije in Združenih držav Amerike, ki vplivata na notranje državne sisteme in zakonodajo. Ključna tema je diskriminacija in kršitve pravic LGBTQ+ oseb ter primerjava držav glede varovanja teh pravic. Delo obravnava, kako se izvršilna, zakonodajna in sodna veja oblasti soočajo z izzivi pri varovanju pravic LGBTQ+ oseb ter kako hitre spremembe v družbi vplivajo na zakonodajo. Posebna pozornost je namenjena razlikam med spolom in biološkim spolom ter pravilnemu poimenovanju in definiranju LGBTQ+ oseb, kar je ključno za preprečevanje diskriminacije in postavljanje ustrezne zakonodaje. Raziskava obravnava pravice LGBTQ+ oseb v slovenskem pravnem prostoru, Evropski uniji in ZDA ter primerja, kje so te osebe bolje, slabše ali primerljivo varovane, identificira in analizira najbolj problematične zakone, ki otežujejo kakovostno življenje LGBTQ+ oseb, ter preučuje, v katerih pogledih ta zakonodaja predstavlja ovire za njihovo življenje. Uporabljene so različne pravne metode, vključno z analitično, sintetično, komparativno, pojasnjevalno, kritično in historično metodo, ki omogočajo poglobljeno razumevanje tematike in njenih širših družbenih implikacij. Posebna pozornost je namenjena sodnim primerom, ki vplivajo na pravice LGBTQ+ oseb, in njihovim družbenim učinkom. Obravnavam tudi vpliv mednarodnih organizacij, kot so Združeni narodi in Svet Evrope, na zaščito pravic LGBTQ+ oseb, pri čemer poudarim pomembnost mednarodnega sodelovanja in zagovorništva pri izboljšanju pravic LGBTQ+ oseb. Transnacionalna omrežja, pogodbe in nevladne organizacije igrajo ključno vlogo pri spodbujanju demokratičnih idealov, omejevanju kršiteljev človekovih pravic ter krepitvi lokalnih pravnih institucij. Prav tako preučujem, kako kulturni, verski in politični dejavniki vplivajo na sprejemanje in izvajanje zakonodaje, ki varuje pravice LGBTQ+ oseb. Ta raziskava predstavlja uvod v kompleksno tematiko pravic LGBTQ+ oseb in ponuja izhodišče za nadaljnje raziskovanje. Celovit vpogled bi zahteval poglobljeno analizo posameznih poglavij, primerjavo več držav ter podrobnejšo preučitev sodne prakse, kar bi prispevalo k oblikovanju bolj vključujočih politik in zakonodaje.
Ključne besede: LGBTQ+ pravice, diskriminacija, zakonodaja, mednarodno zagovorništvo, človekove pravice
Objavljeno v ReVIS: 02.10.2024; Ogledov: 510; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,45 MB) |
10. Modifikacija analize tveganja v povezavi s pravico potrošnika do varne hrane v gostinskih obratih : doktorska disertacijaMateja Čebular, 2024, doktorska disertacija Opis: Modifikacija analize tveganja v gostinskih obratih se navezuje na potrebo po spremembah zakonskih predpisov, ki bi odpravila nejasnosti in poenotila razumevanje predpisov na področju varnosti živil v gostinstvu. Področje vzorčenja živil, ki ga ureja Uredba Komisije (ES) št. 1441/2007 o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 2073/2005 o mikrobioloških merilih za živila, namreč ne vključuje mikrobioloških kriterijev za večino gotovih jedi. Povod raziskave je pravica potrošnika do varne hrane. Glavni cilj je predstaviti analizo mikrobioloških dejavnikov tveganja in pomembnost izdelave ocene tveganja v gostinskih obratih. Letna spremljanja alimentarnih obolenj v EU nakazujejo pomembnost posodobitve predpisov na področju vzorčenja živil v gostinskih obratih. Opravili smo pregled literature, zakonskih predpisov in predhodnih raziskav na področju vzorčenja živil v gostinstvu. Analizirali smo podatke o številu vzorčenj gotovih jedi v posameznih evropskih državah ter incidenco nalezljivih bolezni, povezanih s hrano. Kampilobakterioza ostaja v EU že od leta 2005 najpogostejša nalezljiva bolezen, ki se prenaša s hrano. Z laboratorijsko preiskavo vzorčenja živil in površin v 30 gostinskih obratih v Sloveniji smo ugotovili, da mikrobiološka varnost živil v gostinstvu ni zagotovljena in preverjena z laboratorijsko diagnostiko. Ugotavljamo, da je uradni monitoring spremljanja povzročiteljev zoonoz usmerjen predvsem na vzorčenje v proizvodnji in maloprodaji, ne pa v gostinstvu. Vsebina predpisov glede vzorčenja živil in površin ter usposabljanja zaposlenih v gostinstvu kaže na nejasnost in nedoslednost izvajanja slednjih v praksi.
Ključne besede: analiza tveganja, varna hrana, vzorčenje živil, gostinski obrati, zakonodaja, zoonoze
Objavljeno v ReVIS: 16.04.2024; Ogledov: 973; Prenosov: 44
Celotno besedilo (7,03 MB) |
