Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 179
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Pravo Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic
Jernej Letnar Černič, 2026, znanstvena monografija

Opis: Evropska celina temelji na vrednotah človekovega dostojanstva, svobode, pluralizma, enakosti in solidarnosti. Clovekovo dostojanstvo je temeljna vrednota varstva človekovih pravic in temeljnih svobošcin. Brez nje se demokratična in pravna država ne more vzpostaviti in polno zaživeti. Evropske države so po grozodejstvih druge svetovne vojne vzpostavile regionalni sistem varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki je v preteklih sedmih desetletjih in pol prerastel v najučinkovitejši sodni sistem za njihovo varstvo. Pričujoča znanstvena monografija, kot ena med prvih takšnih v slovenskem prostoru, obravnava in analizira pravo Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (Evropska konvencija) ter sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (Evropsko sodišče). Njen namen je znanstveno analizirati obseg in pravno naravo najpomembnejših človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih varuje Evropska konvencija. Evropske države so jo po drugi svetovni vojni oblikovale in sprejele ne z namenom sprejetja nezavezujočih in programskih zavez. Nasprotno, želele so oblikovati robusten nadzorni mehanizem, kamor se lahko obrnejo posamezniki, če države pogodbenice ne morejo ali nočejo učinkovito zavarovati človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V petinsedemdesetih letih svojega obstoja sta Evropska konvencija in Evropsko sodišce s pomočjo svojih različnih doktrin, od polja proste presoje do evropskega soglasja – izpolnila visoka pričakovanja in doživela razcvet ter danes predstavljata daleč najbolj učinkovit sistem za varstvo človekovih pravic na regionalni ravni. Pravo Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic Evropsko sodišče je po izčrpanju domačih pravnih sredstev dostopno vsem skoraj sedemsto milijonom prebivalcev šestinštiridesetih držav pogodbenic, ki se v zadnjih desetletjih množicno obračajo nanj, ker jim domače državne oblasti ne zmorejo ali ne želijo nuditi učinkovitega sodnega varstva njihovih pravic in temeljnih svoboščin. Da prebivalstvo Evropsko sodišče jemlje resno, kaže desettisoče pritožb, ki jih nanj vložijo vsako leto. Evropska konvencija in Evropsko sodišče sta dosegla takšno razpoznavnost, da se nanju zanašajo običajni ljudje, od študentov, upokojencev, brezdomcev in voznikov tovornjakov do nosilcev javnih funkcij. Evropsko sodišče je v zadnjih desetletjih razvilo bogato sodno prakso glede državnih obveznosti, od varstva pred kršitvami državnih oblasti do varstva pred podnebnimi spremembami. Evropska konvencija je vse od pristopa slovenske države leta 1994 zanjo izjemno pomembna, saj je pripomogla k ugotovitvi sistematičnih in splošnih kršitev človekovih pravic, njihovi odpravi in izboljšanju njihovega varstva. Hkrati sistem Evropske konvencije predstavlja pomemben nadzorni mehanizem nad delovanjem institucij slovenske pravne države, ko iz različnih razlogov zanemarjajo njihovo varstvo. Človekove pravice je vedno najlažje in najbolj učinkovito varovati doma, v domačem pravnem sistemu. Ko domače varstvo odpove, lahko Evropsko sodišče pritožnikom zagotovi učinkovito varstvo njihovih pravic in temeljnih svoboščin. Monografija v slovenski prostor prinaša analizo pravne narave in obsega najpomembnejših človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter sodne prakse Evropskega sodišča. V tej luci komentar najpomembnejših členov Evropske konvencije predstavlja prispevek k ponotranjenju njenih vrednot, nacel in pravil ter izboljšanju varstva človekovih pravic v slovenskem pravnem redu. Njen namen je, da jo vzamejo v roke uporabniki v institucijah slovenske pravne in demokraticne države, deležniki v civilni družbi, profesorji in študenti v akademskem prostoru, ter tudi obicajni ljudje. Ta monografija želi postati pripomoček pri običajnem delu vseh, ki se bodisi vsakodnevno bodisi občasno srečujejo z Evropsko konvencijo ali sodno prakso Evropskega sodišča.
Ključne besede: zakonodaja
Objavljeno v ReVIS: 18.05.2026; Ogledov: 197; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

3.
Socialno varstvo in obvladovanje revščine v Republiki Sloveniji in na Hrvaškem : magistrsko delo
Pia Šemec, 2026, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava primerjavo sistemov socialnega varstva in obvladovanja revščine v Sloveniji in na Hrvaškem. Namen je bil ugotoviti razlike in podobnosti med državama pri zagotavljanju socialne varnosti ter oceniti učinkovitost ukrepov za zmanjševanje revščine. Uporabljene so bile tri metode dela: deskriptivna, primerjalna in razlagalna. Ugotovili smo, da Slovenija ureja pravice iz javnih sredstev prek centraliziranega sistema centrov za socialno delo in enotnega postopka, medtem ko je Hrvaška s krovnim zakonom, t. i. »Zakonom o socijalnoj skrbi«, in ustanovitvijo zavoda za socialno delo, katerega uradno ime je »Hrvatski zavod za socijalni rad«, šele nedavno poenotila prej razdrobljen sistem. Glavne ugotovitve kažejo, da Slovenija namenja višje socialne prejemke (npr. denarna socialna pomoč za samsko osebo je skoraj trikrat višja kot hrvaška temeljna denarna pomoč, višje so tudi minimalne pokojnine in družinski prejemki). Posledično socialni transferji v Sloveniji močneje znižujejo revščino – stopnja tveganja revščine znaša 13 %, v Hrvaški pa 18 % (leto 2022). Slovenija dosega bistveno nižjo materialno prikrajšanost in manjšo dohodkovno neenakost. Hkrati je slovenska zakonodaja preglednejša za uporabnika, na Hrvaškem pa so postopki uveljavljanja pravic tradicionalno bolj birokratski, čeprav se to z reformami izboljšuje. Raziskava potrjuje, da je močna socialna država povezana z boljšimi družbenimi izidi. Hrvaška, ki je zgodovinsko zaostajala, z intenzivnimi reformami do neke mere zmanjšuje vrzel (npr. do leta 2020 je znižala splošno revščino in povečala nekatere prejemke), vendar ostajajo izzivi, zlasti visoka revščina starejših. Metodološko prispeva delo nov celovit prikaz dveh držav, kar je uporabno za stroko (načrtovalce socialnih politik, mednarodne primerjalne analize) in za znanost (razumevanje vpliva različnih modelov socialne države na revščino). Ugotovitve so uporabne pri nadgradnji obeh sistemov: Slovenija lahko ohrani prednosti in naslovi opažene trende (npr. naraščanje dolgotrajne revščine), Hrvaška pa lahko črpa iz slovenskih izkušenj pri okrepljenem financiranju socialnih programov in poenostavitvi dostopa do pravic. Čeprav imata obe državi formalno vzpostavljene celovite sisteme socialnega varstva, so razlike v obsegu in učinkovitosti teh sistemov znatne. Za nadaljnje zniževanje revščine bo potrebna kontinuiteta socialne politike – v Sloveniji ohranjanje (in prilagajanje) dosežene ravni socialne zaščite, na Hrvaškem pa nadaljnje zviševanje minimalnih standardov in odpravljanje administrativnih ovir. Raziskava s tem nudi podlago za takšne izboljšave in poudarja pomen socialne države pri zagotavljanju dostojnega življenja vseh državljanov.
Ključne besede: zakonodaja, centraliziran sistem socialnega varstva, socialni prejemki, sistemski ukrepi, socialna država
Objavljeno v ReVIS: 14.05.2026; Ogledov: 200; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

4.
5.
O (ne)skladnosti določb 323. in 324. člena KZ-1 : magistrsko delo
Vesna Glavati, 2025, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom O (ne)skladnosti določb 323. in 324. člena KZ-1 obravnava kazenskopravni položaj kaznivih dejanj nevarne vožnje v cestnem prometu in povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, kot ju določa slovenska kazenska zakonodaja. V praktičnem delu je analiza dopolnjena s primerjalno-pravnim pregledom nemške in hrvaške ureditve ter sodne prakse drugostopenjskih in tretjestopenjskih sodišč. Primerjalna analiza pokaže, da sta kazenskopravna konstrukcija in sodna interpretacija prometnih kaznivih dejanj v Nemčiji in na Hrvaškem pogosto doslednejši in normativno jasneje opredeljeni. Nemška sodna praksa, ki temelji na bogati večletni precedenčni tradiciji, omogoča bolj enotno odločanje ter jasno razmejitev stopenj nevarnosti in oblik krivde. Hrvaška ureditev je slovenski sicer bližja, a tudi tam se pojavljajo težave s konsistentnostjo sodnih odločitev. V slovenskem prostoru pa se kaže izrazita neenotnost uporabe temeljnih kazenskopravnih pojmov, saj sodišča pri presoji pogosto uporabljajo različna merila, kar vodi v razdrobljeno in nepredvidljivo sodno prakso. Empirični del zajema analizo odločb drugostopenjskih in tretjestopenjskih slovenskih, hrvaških in nemških sodišč. Poleg tega so izvedeni anonimni poglobljeni intervjuji s sodniki in tožilcem, ki obravnavajo izzive pri dokazovanju in interpretaciji ključnih elementov kaznivih dejanj v praksi. Primerjalna analiza razkriva pomembne razlike v razumevanju in uporabi ključnih kazenskopravnih pojmov. Sodna praksa v Nemčiji je bolj ustaljena in dosledna, kar omogoča bolj predvidljivo in enotno odločanje. Sodna praksa v Sloveniji in na Hrvaškem potrebuje večjo transparentnost odločb in enoten standard za dokazovanje. Magistrsko delo potrjuje, da obstajajo pomembne razlike v razumevanju in uporabi kazenskopravnih institutov, kar vpliva na pravno varnost. Poudarjajo potrebo po poenotenju pravne prakse ter bolj jasni zakonodajni in teoretični opredelitvi pojmov, ki so ključni za kazenskopravno presojo ravnanj v cestnem prometu.
Ključne besede: kazensko pravo, varnost cestnega prometa, zakonodaja, teorija, sodna praksa
Objavljeno v ReVIS: 02.02.2026; Ogledov: 539; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

6.
7.
8.
9.
10.
Kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti : magistrsko delo
Pia Anamarija Prešern, 2025, magistrsko delo

Opis: Hiter razvoj avtomobilske industrije in posledični porast prometnih nesreč sta povzročila potrebo po celoviti kazenskopravni obravnavi kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Posebno pozornost je treba nameniti statističnim podatkom o številu nesreč in njihovih najpogostejših vzrokih, kot so neprilagojena hitrost, vožnja pod vplivom alkohola ter neupoštevanje cestnoprometnih predpisov. Poleg tega tehnološki napredek prinaša nove izzive, saj se sekundarno pravo EU vse bolj osredotoča na področje avtonomnih vozil, ki bodo v prihodnosti imela ključno vlogo v cestnem prometu. Namen magistrskega dela je raziskati, ali slovenska sodišča pri kaznivem dejanju iz 323. člena KZ-1 najpogosteje izrekajo pogojne obsodbe, ali protipravno ravnanje oškodovanca vpliva na kazensko odgovornost obdolženca ter ali EU aktivno sprejema sekundarno pravo za izboljšanje varnosti cestnega prometa, pri čemer ga Slovenija dosledno implementira v svoj pravni red. Cilj naloge je analizirati nacionalno zakonodajo, sodno prakso ter statistične podatke na nacionalni in evropski ravni, kot tudi pregled sekundarnega prava EU. Za dosego teh ciljev se bodo uporabile deskriptivna metoda za opis pravnih pojmov, komparativna metoda za primerjavo sodne prakse slovenskih sodišč od uveljavitve KZ-1 dalje ter metoda kompilacije za pregled relevantne literature. Nadalje bo opravljena analiza slovenske zakonodaje in sekundarnega prava EU, vključno z usmeritvami ter priporočili institucij EU in njihovim vplivom na slovenski pravni red. Pri tem bosta uporabljeni funkcionalna in namenska metoda, ki bosta prispevali k boljšemu razumevanju ciljev sprejetih norm. Razlaga zakonskega besedila bo temeljila na jezikovni in analitični metodi, medtem ko bo za preverjanje postavljenih hipotez uporabljena sintetična metoda.
Ključne besede: kaznivo dejanje, prometna nesreča, malomarnost, sodna praksa, varnost cestnega prometa, evropska zakonodaja, nacionalna zakonodaja
Objavljeno v ReVIS: 17.12.2025; Ogledov: 1532; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (827,67 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh