1. Kakovost življenja pacientke po operaciji karcinoma dojke : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaBlanca Koren, 2022, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Karcinom dojke je najpogosteje maligna bolezen pri ženskah, ni pa neznanka pojav te maligne bolezni tudi pri moških. Zdravljenja se lotimo z različnih vidikov, ki vključujejo uporabo zdravil, hormonsko terapijo, obsevanje, kemoterapijo in kirurško zdravljenje. Cilj: Cilj raziskave je bil ugotoviti raven kakovosti pri bolnicah z karcinomom dojke. Primerjali smo teoretična izhodišča z rezultati naše lastne raziskave. Metoda: Anketa je bila izvedena z uporabo anonimnega vprašalnika, oblikovanega za namen te raziskave. Rezultati: Rezultati naše in primerljivih raziskav so pokazali, da postopki zdravljenja pomembno vplivajo na kakovost življenja. Največ anketirank je starih med 43 in 49 let, večina jih ima srednješolsko izobrazbo. Ankentiranke so po večini (64 %) za bolezen izvedele s pomočjo samopregledovanja saj si je večina ankentirank (58 %) pred boleznijo samopregledovalo dojke.Kot vpliv na kakovost življenja bolnic z karcinomom dojke so se pokazale motnje spanja, razumevanje dojemanja lastnega telesa, ki vključuje strah pred terapevtskimi posegi, ki povzročajo izpadanje dojk in las. Bolnice imajo visoko stopnjo subjektivnega občutka depresije, tesnobe in anksioznosti.Več kot pri 80% ankentirank je bilo zdravljenje uspešno ali zelo dobro. Pacientke s pomočjo zdravega načina življenja, gibanja in zdrave prehrane skrbijo za preprečevanje te bolezni. Razprava: Kot zaključek te raziskave lahko podamo trditve, da karcinom dojke vpliva na kakovost življenja bolnic. Same pripomorejo k preprečevanju karcionoma dojk s telesno aktivnostjo, zdravo prehrano. Večina ankentirank navaja, da po opreaciji dojke občuti zmanjšano kakovost svojega življenja zaradi bolečin in zapletov. Ključne besede: karcinom dojke, diagnoza, zdravljenje, kvaliteta življenja Objavljeno v ReVIS: 02.07.2025; Ogledov: 54; Prenosov: 1
Celotno besedilo (5,71 KB) |
2. Poznavanje tveganj za nastanek in zdravljenje žolčnih kamnov med populacijo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaŽiva Kočar, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Žolčni kamni sodijo med najpogostejše bolezni trebušnih organov, saj njihova pojavnost narašča s starostjo. Statistični podatki kažejo, da so žolčni kamni pri ženskah dvakrat pogostejši kot pri moških. Po 50. letu starosti naj bi jih imela vsaka peta ženska in vsak deseti moški. Ozaveščenost ljudi o zdravem življenjskem slogu bistveno prispeva k zmanjšanju tveganja za nastanek žolčnih kamnov. Veliko vlogo pri tem imajo medicinske sestre. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Razvili smo strukturiran anketni vprašalnik, katerega namen je bil raziskati poznavanje tveganj za nastanek in zdravljenje žolčnih kamnov med splošno populacijo. Anketa je bila izvedena na slučajnostnem vzorcu; dobljene podatke smo obdelali s programsko verzijo SPSS. Anketo smo izvedli preko spletne platforme 1KA. Rezultati: Hipoteze lahko na podlagi ankete potrdimo, saj anketiranci dobro poznajo dejavnike tveganja, kjer so najbolj izpostavili genetiko (70 %) in debelost (67 %). Več kot polovica anketirancev pozna oba načina zdravljenja žolčnih kamnov, 51 % se jih je odločilo za zdravljenje na konzervativni in operativni način. 94 % anketirancev meni, da bi bilo potrebno več splošnih informacij o žolčnih kamnih, kot so dejavniki tveganja, simptomi in zdravljenje. Glede na našo raziskovalno vprašanje lahko trdimo, da anketiranci poznajo dejavnike tveganja in simptome žolčnih kamnov. Zaključek: Spoznanje, da so žolčni kamni danes velik problem in so vse bolj pogosti, bi drugačen pristop zdravstvenih strokovnjakov do njih lahko to spremenil. Že več splošnih informacij, kot so dejavniki tveganja, simptomi in zdrav način življenja, bi lahko krepko zmanjšalo število žolčnih kamnov. Ključne besede: žolčni kamni, dejavniki tveganja, simptomi, zdravljenje, vloga medicinske sestre Objavljeno v ReVIS: 30.06.2025; Ogledov: 60; Prenosov: 1
Celotno besedilo (2,90 MB) |
3. Učinki vadbe na sarkopenijo : pregled literatureNastja Peršolja, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Sarkopenija je s starostjo povezano stanje, ki vodi do progresivne izgube mišične mase in moči. Primarno prizadene starejše posameznike in vodi v zmanjšanje telesne zmogljivosti do te mere, da postanejo starejši nemobilni in odvisni od oskrbe drugih. Patofiziologija sarkopenije vključuje neravnovesje v izgradnji in razgradnji mišičnih beljakovin ter nevromišično degeneracijo. Diagnozo in kriterije opisuje Evropska delavna skupina za sarkopenijo pri starejših posameznikih (EWGSOP). Preventiva in zdravljenje vključujeta vadbo in optimizacijo prehrane v namen upočasnjevanja upada mišične mase in moči. Metode: Diplomsko delo temelji na pregledu literature oziroma kvalitativni vsebinski analizi. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, Google Scholar, Emerald, Scopus, ProQuest in PEDro. Pri tem smo uporabili ključne besede »physiotherapy«, »sarcopenia«, »treatment« in »exercise«. V končni pregled smo vključili članke, ki so objavljeni bodisi v angleškem ali slovenskem jeziku med letoma 2014 in 2024 ter obravnavajo tematiko vadbe in sarkopenije. V podrobno analizo smo vključili devet člankov, katerih glavne ugotovitve smo predstavili v empiričnem delu diplomskega dela. Rezultati: Vadba z obremenitvijo predstavlja glavno obliko vadbe za zdravljenje sarkopenije. Za izboljšanje mišične moči in funkcije je treba v vadbeni režim vključevati tudi druge oblike vadbe, usmerjene v razvoj ravnotežja in aerobne funkcije. Razprava: Vadba z obremenitvijo je ključnega pomena za povečanje mišične mase in ohranjanja samostojnosti pri starostnikih. Vadbeni programi morajo biti usmerjeni v posameznikove individualne potrebe in cilje ter upoštevati trenutno zdravstveno stanje in telesno zmogljivost. V prihodnje so potrebne nadaljnje raziskave na temo izboljšanja vadbenih protokolov, ki so usmerjeni v implementacijo vadbe dolgoročno v posameznikov vsakdan. Ključne besede: sarkopenija, staranje, mišična moč, vadba, zdravljenje Objavljeno v ReVIS: 10.06.2025; Ogledov: 176; Prenosov: 4
Celotno besedilo (2,04 MB) |
4. Fizioterapija pri utesnitvenem sindromu kolka : pregled literatureDrago Žganec, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava vlogo fizioterapije (FT) kot ključnega pristopa pri zdravljenju utesnitvenega sindroma kolka (FAIS, angl. femoroacetabular impingement syndrome). Namen dela je, raziskati sodobne FT pristope pri zdravljenju FAIS in oceniti njihovo učinkovitost v primerjavi z drugimi konservativnimi metodami. FT se ne primerja z operativnimi posegi, ampak izključno z drugimi konservativnimi metodami. V empiričnem delu je raziskava osredotočena na štiri ključna vprašanja: (1) vlogo FT pri zdravljenju FAIS, (2) najpogosteje uporabljene postopke FT, (3) učinkovitost postopkov FT (4) primerjava FT z drugimi konservativnimi načini zdravljenja. Pregled strokovne literature kaže, da FT pomembno prispeva k lajšanju simptomov in izboljšanju funkcionalnosti kolčnega sklepa pri pacientih s FAIS. Najbolj pogosto se izvajajo kinezioterapevtske vaje. Še posebej učinkoviti so individualno prilagojeni vadbeni programi, ki vključujejo optimizacijo biomehanike, stabilizacijo trupa ter vadbo za moč in gibljivost, kar lajša bolečine in prispeva k rehabilitaciji. FT obravnava lahko odloži ali celo prepreči potrebo po operaciji. V raziskavah, ki so bile obravnavane v empiričnem delu, je manualna terapija pogosto kombinirana s kinezioterapijo. Prav tako lahko opornice za kolk zmanjšujejo bolečino in stabilizirajo sklep, kar olajša prehod na aktivne FT pristope, zlasti v akutnih fazah. Individualno prilagojeni FT programi, kombinirani z metodami, kot so intraartikularne injekcije in prilagoditve aktivnosti, so zelo učinkoviti. Kljub temu FT pri izrazitih morfoloških nepravilnostih, kot je cam utesnitev, ni vedno uspešna, kar kaže da so potrebne nadaljne raziskave dolgoročnih učinkov. Ključne besede: utesnitveni sindrom kolka, cam in pincer utesnitev, fizioterapija, konservativno zdravljenje Objavljeno v ReVIS: 06.06.2025; Ogledov: 187; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,58 MB) |
5. SLAP lezija in fizioterapevtska obravnava : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaMaja Majcen, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: SLAP lezija (superiorni labrum, anterior do posterior) je poškodba proksimalnega narastišča dolge tetive bicepsa brachii skupaj z labrumom na superiornem glenoidu, do katere najpogosteje pride zaradi ponavljajočih se zamahov/metov nad glavo. Najpogosteje prizadene športnike, je pa lahko tudi posledica delovne preobremenitve, travmatičnega dogodka ali degenerativnih sprememb in se lahko pojavi pri ljudeh vseh starosti. Namen: Namen tega diplomskega dela je raziskati predvsem tujo strokovno literaturo, saj v slovenskem znanstvenem prostoru primanjkuje primernih študij, ki lahko pomagajo fizioterapevtom pri oblikovanju učinkovitega fizioterapevtskega protokola za zmanjševanje potrebe po operativnem zdravljenju SLAP lezije. Metode dela: Raziskovalna metodologija temelji na pregledu znanstvene in strokovne literature. Iskanje predvsem tuje literature je potekalo v podatkovnih zbirkah PubMed, Google Scholar, Science Direkt, ReasearchGate, SageJournals in Elsevier. Zanimale so me raziskave, napisane med letoma 2014 in 2024. Rezultati: S pomočjo diagrama PRIZMA sem izmed 1566 zadetkov izbrala 10 člankov, ki sem jih vključila v končni pregled. Pri iskanju sem uporabila ključne besede: “SLAP lesion”, “non-operative treatment”, “psysiotherapy treatment”, “shoulder injuries”. Razprava in zaključek: SLAP lezija se najprej zdravi konservativno od 3 do 6 mesecev. Šele če je konservativno zdravljenje neuspešno, se poslužimo operativnega zdravljenja. Avtorji izbranih člankov so v svojih raziskavah prišli do dokaj enotnih ugotovitev. Konservativna fizioterapija SLAP lezije sestoji iz raztezanja posteriorne sklepne kapsule, vaj za moč periskapularnih mišic, mišic rotatorne manšete, trupa in nog ter vaj za stabilizacijo skapule. Raziskave kažejo, da je v večini primerov konservativno zdravljenje zadostno, vendar je njegova učinkovitost odvisna od trajanja simptomov, poklica/športa, starosti in morebitnih pridruženih patologij. Ključne besede: SLAP lezija, konservativno zdravljenje, fizioterapevtska obravnava, poškodbe ramena Objavljeno v ReVIS: 04.06.2025; Ogledov: 195; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,35 MB) |
6. SPREMLJANJE BOLNIKOV Z DEMENCO OB FARMAKOLOŠKEM ZDRAVLJENJULucija Erjavec, 2025, diplomsko delo Opis: zhodišča: Demenca je ena najpogostejših nevrodegenerativnih bolezni, ki pomembno vpliva na kognitivne, vedenjske in telesne funkcije bolnikov ter predstavlja velik izziv za zdravstveno oskrbo. Glavni namen raziskave je bil preučiti spremljanje bolnikov z demenco ob farmakološkem zdravljenju, prepoznati izzive, povezane s tem procesom, in ovrednotiti možnosti za izboljšanje prakse.
Metode: Izvedena je bila kvalitativna raziskava s pomočjo fokusnih skupin. V raziskavi je sodelovalo deset zdravstvenih delavcev – pet medicinskih sester in pet zdravnikov – zaposlenih na Nevrološki kliniki, Kliničnem oddelku za bolezni živčevja Alfreda Šerka, Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Podatki so bili zbrani z delno strukturiranim intervjujem v fokusnih skupinah, nato pa analizirani z uporabo tematske analize, kar je omogočilo identifikacijo ključnih tem in kod v izjavah udeležencev.
Rezultati: Med glavnimi izzivi so udeleženci izpostavili pomanjkanje farmakološkega znanja, časovne in kadrovske omejitve ter potrebo po boljši dokumentaciji. Antidementivi, kot so rivastigmin, donepezil, galantemin in memantin, so bili prepoznani kot ključni za zgodnje faze demence, medtem ko so antipsihotiki učinkoviti za obvladovanje vedenjskih simptomov. Sistematična uporaba obrazca BSO-DOS? bi lahko izboljšala spremljanje vedenjskih
sprememb in prilagoditev terapij.
Razprava: Multidisciplinarno sodelovanje, dodatno izobraževanje in uvedba standardiziranih orodij, kot je obrazec BSO-DOS?, so ključni za izboljšanje oskrbe bolnikov. Priporočljivo je tudi večje vključevanje nefarmakoloških metod, ki dopolnjujejo farmakološko zdravljenje in zmanjšujejo neželene učinke. Ključne besede: demenca, antidementivi, farmakološko zdravljenje, spremljanje bolnikov z demenco, multidisciplinarni tim. Objavljeno v ReVIS: 26.04.2025; Ogledov: 371; Prenosov: 6
Celotno besedilo (3,48 MB) |
7. Učinkovitost fizioterapevtske obravnave pri pacientih po dislokaciji glenohumeralnega sklepaPatricija Fabčič Flis, 2025, diplomsko delo Opis: Dislokacija GHS je poškodba, pri kateri gre glavica humerusa izven svojega fiziološkega položaja sklepa zaradi travmatskih ali netravmatskih vzrokov. Nastanek te poškodbe povzroči nestabilnost GHS, kar negativno vpliva na funkcionalnost in kakovost življenja posameznika. Ustrezna in celostna obravnava pacienta z dislokacijo GHS je ključnega pomena za uspešno zdravljenje, saj v nasprotnem primeru lahko vodi do kroničnih težav funkcionalnosti GHS. Diagnoza temelji na anamnezi, kliničnem pregledu in slikovnih preiskavah. Klinični pregled vključuje inspekcijo in palpacijo, oceno aktivne in pasivne gibljivosti GHS, oceno senzibilitete in mišične moči m. GHS in specifične teste za oceno nestabilnosti GHS. Ob sumu na dodatne poškodbe sklepnih in obsklepnih struktur se opravijo dodatne slikovne preiskave. Glavna težava dislokacije GHS je posledična nestabilnost sklepa, v katero je usmerjeno zdravljenje. Paciente s tovrstno poškodbo se zdravi operativno ali konzervativno, odvisno od resnosti poškodbe GHS. Rehabilitacija pacientov z dislokacijo GHS je usmerjena v ponovno vzpostavitev funkcionalnosti sklepa, predvsem v povečanje stabilnosti GHS, povečanje OG GHS in zmanjševanje intenzitete bolečine. Med FT metode in tehnike, ki se uporabljajo pri zdravljenju pacientov po dislokaciji GHS, spadajo krioterapija, TENS, laser terapija, mobilizacija GHS, stabilizacijske vaje GHS, stabilizacijske vaje GHS in trupa, nevromišične vaje in kineziotaping GHS.
V diplomski nalogi smo podrobno analizirali deset raziskav. Na podlagi teh smo predstavili učinkovite FT metode in tehnike za povečanje stabilnosti GHS ter potrdili našo hipotezo, da je fizioterapevtska obravnava učinkovita pri zdravljenju pacientov po dislokaciji GHS. Skozi pregled strokovne literature smo ugotovili, da primanjkuje raziskav, ki bi se osredotočale na oblikovanje jasnih fizioterapevtskih priporočil in smernic zdravljenja v različnih časovnih obdobjih rehabilitacije pacientov po dislokaciji GHS. Tovrstne raziskave bi lahko pomembno pripomogle fizioterapevtom pri zdravljenju pacientov po dislokaciji GHS.
Na podlagi ugotovitev analize raziskav smo oblikovali priporočila za fizioterapevtsko obravnavo pacientov po dislokaciji GHS. Fizioterapevtska priporočila so uporabna v vsakodnevni fizioterapevtski praksi in lahko pripomorejo k izboljšanju kliničnega in funkcionalnega izida zdravljenja pacienta po dislokaciji GHS. Ključne besede: glenohumeralni sklep, dislokacija, zdravljenje, fizioterapija Objavljeno v ReVIS: 15.04.2025; Ogledov: 387; Prenosov: 24
Celotno besedilo (553,67 KB) |
8. Kaznivo dejanje malomarnega zdravljenja in opravljanje : magistrsko deloArta Ibishi Puhek, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu bom podrobneje obravnavala temo inkriminacij e kaznivega dejanja malomarnega zdravljenja in opravljanje zdravilske dejavnosti, ki je opredeljen a v 179. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ 1). Predmet proučevanja magistrskega dela bo ugotavljanje kako učinkovita in jasna je trenutna zakonska ureditev pri zaščiti pacientov pred malomarnim zdravljenjem ter problem dokazovanja vzročne zveze med malomarnim zdravljenjem in nastankom prepovedane posledice. Slovenija je ena izmed redkih držav, ki priznava splošno inkriminacijo malomarnega zdravljenja. Določa jo 179. člen KZ 1 z naslovom Malomarno zdravljenje in opravljanje zdravilske dejavnosti, ki je uvrščen v poglavje kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje kot kazenskopravna zavarovana dobrina. V postopku zdravljenja mora zdravnik postopati z vso potrebno dolžno skrbnostjo in po pravilih medicinske stroke. V nasprotnem primeru, torej v primeru poslabšanja zdravja ali smrti pacienta, ima njegovo ravnanje elemente nedopustnosti. Ko se presoja njegovo ravnanje se uporablja skrbnost dobrega strokovnjaka. Ocenjuje se lahko le takšna skrbnost, ki je bila glede na strokovna merila v konkretnem času mo goča. S kazenskopravnega vidika in medicinske etike me zanima tudi aktualna kriza, ki jo je povzročila pandemija c ovid a 19. Pandemija c ovid a 19 je odprla številna vprašanj a medicinske etike in predstavlja velik izziv pri ugotavljanju domnevne kršitve v pro cesu zdravljenja s strani zdravnikov in zdravstvenih delavcev. V eksperimentalnem delu bodo predstavljeni pridobljeni podatki z raziskave, ki bo opravljena z intervjujem, kjer bodo odgovarjali izbrani zdravniki in drugi zdravstveni delavci. Skozi magistrsk o delo me bo vodilo vprašanje kako učinkovita in jasna je trenutna zakonska ureditev pri zaščiti pacientov pred protipravnimi ravnanji zdravnikov in drugega medinskega osebja ter problematiko sodnega postopka pri dokazovanju malomarnega zdravljenja. Ključne besede: malomarno zdravljenje, opravljanje zdravilske dejavnosti, dolgi in naporni sodni postopki, sodni izvedenec medicinske stroke, pandemija covida-19, kršitev dolžnosti zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 341; Prenosov: 14
Celotno besedilo (9,89 MB) |
9. Učinkovitost hipnoze v zdravljenju depresije: pregled raziskavKlara Tomažič, 2025, ni določena Opis: V magistrski nalogi smo se osredotočili na proučevanje učinkovitosti zdravljenja depresije s
hipnozo v primerjavi s tradicionalno metodo, kot je Beckova kognitivno-vedenjska terapija. V
sodobnem času je opaziti porast depresije, saj število ljudi, ki poročajo o simptomih depresije,
nenehno narašča. To ne vpliva samo na posameznike, temveč tudi na njihove bližnje in
prinaša pomembne stroške tako za posameznika kot tudi za državo.
Raziskovali smo različne možnosti alternativnih pristopov k zdravljenju depresije. Med že
znanimi pristopi je Beckova kognitivno-vedenjska terapija, ki se osredotoča na spremembo
kognitivnih okvirov. Ta metoda pa je po mnenju Gippsa (2017) povezana s pomanjkljivostmi,
kot so visoka stopnja opustitve terapije pred koncem in pomanjkanje poudarka na
terapevtskem odnosu.
Hipnoza je po drugi strani koncept, ki se je v preteklosti pogosto pojavljal v medijih, vendar
je bil večinoma predstavljen kot sredstvo za manipulacijo ali zabavo. Kljub temu obstajajo
argumenti za uporabo hipnoze pri zdravljenju depresije, saj lahko s to metodo dosežemo
pozitivna pričakovanja glede zdravljenja, zmanjšamo simptome depresije ter spremenimo
vzorce mišljenja, odzivanja na dogodke in zaznavnega sloga.
Prvi del naloge se osredotoča na temeljito razumevanje depresije, hipnoze in Beckove metode
kognitivno-vedenjske terapije. Pri tem smo natančno opisali naravo depresije, vključno z
njenimi simptomi, vzroki in potekom bolezni. V nadaljevanju smo se posvetili hipnozi kot
alternativni metodi zdravljenja, ki se pogosto uporablja v kliničnem okolju. Raziskali smo
njene mehanizme delovanja, varnostne vidike in dosedanje ugotovitve o njeni učinkovitosti
pri zdravljenju depresije. Poleg tega smo predstavili tudi Beckovo kognitivno-vedenjsko
terapijo, ki je ena od najbolj priznanih in raziskanih metod za obravnavo depresije. V tem delu
smo podrobno razložili njene temeljne principe in strategije ter obravnavali njen dosedanji
uspeh pri zdravljenju depresije.
Drugi del naloge se osredotoča na analizo in primerjavo raziskav, ki so bile izvedene na
področju zdravljenja depresije s hipnozo in Beckovo metodo. Skozi sistematičen pregled
literature smo identificirali in ocenili obstoječe raziskave ter analizirali njihove rezultate. Pri tem smo posebno pozornost namenili učinkovitosti obeh metod pri zmanjševanju simptomov
depresije, dolgoročnim rezultatom ter morebitnim pomanjkljivostim. Naš glavni namen je bil
analizirati, kako se hipnoza kot terapevtski pristop primerja z Beckovo metodo kognitivnovedenjske
terapije glede na zmanjševanje simptomov depresije.
S tem smo si prizadevali prispevati k boljšemu razumevanju različnih pristopov k zdravljenju
depresije ter podati smernice za nadaljnje raziskave in klinično prakso na tem področju. Ključne besede: zdravljenje depresije, hipnoza, Beckova metoda, učinkovitost, kognitivnovedenjska
terapija Objavljeno v ReVIS: 08.04.2025; Ogledov: 337; Prenosov: 13
Celotno besedilo (707,58 KB) |
10. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI PACIENTU Z RAKOM PROSTATEKlara Dernulc, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Rak prostate je druga najpogostejša maligna bolezen pri moških po vsem svetu. V Sloveniji je v letu 2020 zbolelo za rakom prostate 1.460 oseb. V letu 2020 je v Sloveniji zaradi raka prostate umrlo 460 oseb. Raka prostate zdravimo na različne načine, najpogosteje pa je treba uporabiti kombinirane metode. Posledice raka prostate so predvsem posledice zdravljenja, ki so odvisne od načina zdravljenja.
Metode: Podatke smo pridobili s sistematičnim pregledom strokovne in znanstvene literature ter analizirali pridobljene vire. Za namen raziskave smo uporabili literaturo znanstvenoraziskovalnega in strokovnega publiciranja, ki je prosto dostopna v celem obsegu iz časovnega obdobja 2014?2024. Uporabili smo naslednje ključne iskalne besedne zveze: »rak prostate«, »vloga medicinske sestre« in »zdravstvena vzgoja« v slovenskem jeziku ter: »prostate cancer«, »the role of the nursehealth care« in »health education« v angleškem jeziku. Zbiranje podatkov je potekalo v mesecih aprilu in maju 2024. Pri pregledu literature smo izvedli vsebinsko analizo spoznanj raziskav, vključenih v pregled. Uporabili smo tehniko kodiranja in oblikovanja vsebinskih kategorij.
Rezultati: V končno vsebinsko analizo smo uvrstili 12 najustreznejših zadetkov, ki so ustrezali vsem vključitvenim kriterijem. V analizo smo vključili tri randomizirane kontrolne študije, prospektivno kohortno študijo, randomizirano intervencijsko študijo s kontrolnim seznamom, kvazieksperimentalno raziskavo z neekvivalentno kontrolno skupino, randomizirano naključno raziskavo, sistematični pregled literature, presečno raziskavo, kvalitativno-kvantitativno raziskavo, kvantitativno raziskavo in kvazieksperimentalno študijo.
Razprava: Z naraščajočim številom moških z diagnozo raka prostate je pomembno zmanjšati breme zdravstvene oskrbe, ne da bi zmanjšali zaznano zadovoljstvo in varnost pacienta, pri čemer je pomembna vloga zaposlenih v zdravstvu pri informiranju in zdravstveni vzgoji pacientov. V informiranost o zdravljenju je treba vključiti tudi partnerje pacientov in njihove svojce. Glede na visoko razširjenost raka prostate pri moških je zelo pomembno sprejeti na učne posege, ki temeljijo na teoriji, za spodbujanje preventivnega in spodbuditi paciente k presejalnemu vedenju. Paciente je treba zgodaj vključiti v zdravstveno vzgojo, saj bi lahko programi zdravstvene vzgoje, ki temeljijo na izobraževanju na podlagi modela zdravstvenih prepričanj, spodbudno vplivali na preventivno vedenje. Podpora pacientov z rakom prostate je lahko podprta z izobraževanji, brošurami, spletnim izobraževanjem in video vsebinami, pri katerih lahko pomembno sodelujejo medicinske sestre. Ključne besede: rak prostate, zdravljenje, posledice, zdravstvena vzgoja, informiranost. Objavljeno v ReVIS: 21.03.2025; Ogledov: 367; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,65 MB) |