Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 71
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
SPREMLJANJE BOLNIKOV Z DEMENCO OB FARMAKOLOŠKEM ZDRAVLJENJU
Lucija Erjavec, 2025, ni določena

Opis: zhodišča: Demenca je ena najpogostejših nevrodegenerativnih bolezni, ki pomembno vpliva na kognitivne, vedenjske in telesne funkcije bolnikov ter predstavlja velik izziv za zdravstveno oskrbo. Glavni namen raziskave je bil preučiti spremljanje bolnikov z demenco ob farmakološkem zdravljenju, prepoznati izzive, povezane s tem procesom, in ovrednotiti možnosti za izboljšanje prakse. Metode: Izvedena je bila kvalitativna raziskava s pomočjo fokusnih skupin. V raziskavi je sodelovalo deset zdravstvenih delavcev – pet medicinskih sester in pet zdravnikov – zaposlenih na Nevrološki kliniki, Kliničnem oddelku za bolezni živčevja Alfreda Šerka, Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Podatki so bili zbrani z delno strukturiranim intervjujem v fokusnih skupinah, nato pa analizirani z uporabo tematske analize, kar je omogočilo identifikacijo ključnih tem in kod v izjavah udeležencev. Rezultati: Med glavnimi izzivi so udeleženci izpostavili pomanjkanje farmakološkega znanja, časovne in kadrovske omejitve ter potrebo po boljši dokumentaciji. Antidementivi, kot so rivastigmin, donepezil, galantemin in memantin, so bili prepoznani kot ključni za zgodnje faze demence, medtem ko so antipsihotiki učinkoviti za obvladovanje vedenjskih simptomov. Sistematična uporaba obrazca BSO-DOS? bi lahko izboljšala spremljanje vedenjskih sprememb in prilagoditev terapij. Razprava: Multidisciplinarno sodelovanje, dodatno izobraževanje in uvedba standardiziranih orodij, kot je obrazec BSO-DOS?, so ključni za izboljšanje oskrbe bolnikov. Priporočljivo je tudi večje vključevanje nefarmakoloških metod, ki dopolnjujejo farmakološko zdravljenje in zmanjšujejo neželene učinke.
Ključne besede: demenca, antidementivi, farmakološko zdravljenje, spremljanje bolnikov z demenco, multidisciplinarni tim.
Objavljeno v ReVIS: 26.04.2025; Ogledov: 228; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (3,48 MB)

2.
Učinkovitost fizioterapevtske obravnave pri pacientih po dislokaciji glenohumeralnega sklepa
Patricija Fabčič Flis, 2025, diplomsko delo

Opis: Dislokacija GHS je poškodba, pri kateri gre glavica humerusa izven svojega fiziološkega položaja sklepa zaradi travmatskih ali netravmatskih vzrokov. Nastanek te poškodbe povzroči nestabilnost GHS, kar negativno vpliva na funkcionalnost in kakovost življenja posameznika. Ustrezna in celostna obravnava pacienta z dislokacijo GHS je ključnega pomena za uspešno zdravljenje, saj v nasprotnem primeru lahko vodi do kroničnih težav funkcionalnosti GHS. Diagnoza temelji na anamnezi, kliničnem pregledu in slikovnih preiskavah. Klinični pregled vključuje inspekcijo in palpacijo, oceno aktivne in pasivne gibljivosti GHS, oceno senzibilitete in mišične moči m. GHS in specifične teste za oceno nestabilnosti GHS. Ob sumu na dodatne poškodbe sklepnih in obsklepnih struktur se opravijo dodatne slikovne preiskave. Glavna težava dislokacije GHS je posledična nestabilnost sklepa, v katero je usmerjeno zdravljenje. Paciente s tovrstno poškodbo se zdravi operativno ali konzervativno, odvisno od resnosti poškodbe GHS. Rehabilitacija pacientov z dislokacijo GHS je usmerjena v ponovno vzpostavitev funkcionalnosti sklepa, predvsem v povečanje stabilnosti GHS, povečanje OG GHS in zmanjševanje intenzitete bolečine. Med FT metode in tehnike, ki se uporabljajo pri zdravljenju pacientov po dislokaciji GHS, spadajo krioterapija, TENS, laser terapija, mobilizacija GHS, stabilizacijske vaje GHS, stabilizacijske vaje GHS in trupa, nevromišične vaje in kineziotaping GHS. V diplomski nalogi smo podrobno analizirali deset raziskav. Na podlagi teh smo predstavili učinkovite FT metode in tehnike za povečanje stabilnosti GHS ter potrdili našo hipotezo, da je fizioterapevtska obravnava učinkovita pri zdravljenju pacientov po dislokaciji GHS. Skozi pregled strokovne literature smo ugotovili, da primanjkuje raziskav, ki bi se osredotočale na oblikovanje jasnih fizioterapevtskih priporočil in smernic zdravljenja v različnih časovnih obdobjih rehabilitacije pacientov po dislokaciji GHS. Tovrstne raziskave bi lahko pomembno pripomogle fizioterapevtom pri zdravljenju pacientov po dislokaciji GHS. Na podlagi ugotovitev analize raziskav smo oblikovali priporočila za fizioterapevtsko obravnavo pacientov po dislokaciji GHS. Fizioterapevtska priporočila so uporabna v vsakodnevni fizioterapevtski praksi in lahko pripomorejo k izboljšanju kliničnega in funkcionalnega izida zdravljenja pacienta po dislokaciji GHS.
Ključne besede: glenohumeralni sklep, dislokacija, zdravljenje, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 15.04.2025; Ogledov: 234; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (553,67 KB)

3.
Kaznivo dejanje malomarnega zdravljenja in opravljanje : magistrsko delo
Arta Ibishi Puhek, 2025, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu bom podrobneje obravnavala temo inkriminacij e kaznivega dejanja malomarnega zdravljenja in opravljanje zdravilske dejavnosti, ki je opredeljen a v 179. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ 1). Predmet proučevanja magistrskega dela bo ugotavljanje kako učinkovita in jasna je trenutna zakonska ureditev pri zaščiti pacientov pred malomarnim zdravljenjem ter problem dokazovanja vzročne zveze med malomarnim zdravljenjem in nastankom prepovedane posledice. Slovenija je ena izmed redkih držav, ki priznava splošno inkriminacijo malomarnega zdravljenja. Določa jo 179. člen KZ 1 z naslovom Malomarno zdravljenje in opravljanje zdravilske dejavnosti, ki je uvrščen v poglavje kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje kot kazenskopravna zavarovana dobrina. V postopku zdravljenja mora zdravnik postopati z vso potrebno dolžno skrbnostjo in po pravilih medicinske stroke. V nasprotnem primeru, torej v primeru poslabšanja zdravja ali smrti pacienta, ima njegovo ravnanje elemente nedopustnosti. Ko se presoja njegovo ravnanje se uporablja skrbnost dobrega strokovnjaka. Ocenjuje se lahko le takšna skrbnost, ki je bila glede na strokovna merila v konkretnem času mo goča. S kazenskopravnega vidika in medicinske etike me zanima tudi aktualna kriza, ki jo je povzročila pandemija c ovid a 19. Pandemija c ovid a 19 je odprla številna vprašanj a medicinske etike in predstavlja velik izziv pri ugotavljanju domnevne kršitve v pro cesu zdravljenja s strani zdravnikov in zdravstvenih delavcev. V eksperimentalnem delu bodo predstavljeni pridobljeni podatki z raziskave, ki bo opravljena z intervjujem, kjer bodo odgovarjali izbrani zdravniki in drugi zdravstveni delavci. Skozi magistrsk o delo me bo vodilo vprašanje kako učinkovita in jasna je trenutna zakonska ureditev pri zaščiti pacientov pred protipravnimi ravnanji zdravnikov in drugega medinskega osebja ter problematiko sodnega postopka pri dokazovanju malomarnega zdravljenja.
Ključne besede: malomarno zdravljenje, opravljanje zdravilske dejavnosti, dolgi in naporni sodni postopki, sodni izvedenec medicinske stroke, pandemija covida-19, kršitev dolžnosti zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev
Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 227; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (9,89 MB)

4.
Učinkovitost hipnoze v zdravljenju depresije: pregled raziskav
Klara Tomažič, 2025, ni določena

Opis: V magistrski nalogi smo se osredotočili na proučevanje učinkovitosti zdravljenja depresije s hipnozo v primerjavi s tradicionalno metodo, kot je Beckova kognitivno-vedenjska terapija. V sodobnem času je opaziti porast depresije, saj število ljudi, ki poročajo o simptomih depresije, nenehno narašča. To ne vpliva samo na posameznike, temveč tudi na njihove bližnje in prinaša pomembne stroške tako za posameznika kot tudi za državo. Raziskovali smo različne možnosti alternativnih pristopov k zdravljenju depresije. Med že znanimi pristopi je Beckova kognitivno-vedenjska terapija, ki se osredotoča na spremembo kognitivnih okvirov. Ta metoda pa je po mnenju Gippsa (2017) povezana s pomanjkljivostmi, kot so visoka stopnja opustitve terapije pred koncem in pomanjkanje poudarka na terapevtskem odnosu. Hipnoza je po drugi strani koncept, ki se je v preteklosti pogosto pojavljal v medijih, vendar je bil večinoma predstavljen kot sredstvo za manipulacijo ali zabavo. Kljub temu obstajajo argumenti za uporabo hipnoze pri zdravljenju depresije, saj lahko s to metodo dosežemo pozitivna pričakovanja glede zdravljenja, zmanjšamo simptome depresije ter spremenimo vzorce mišljenja, odzivanja na dogodke in zaznavnega sloga. Prvi del naloge se osredotoča na temeljito razumevanje depresije, hipnoze in Beckove metode kognitivno-vedenjske terapije. Pri tem smo natančno opisali naravo depresije, vključno z njenimi simptomi, vzroki in potekom bolezni. V nadaljevanju smo se posvetili hipnozi kot alternativni metodi zdravljenja, ki se pogosto uporablja v kliničnem okolju. Raziskali smo njene mehanizme delovanja, varnostne vidike in dosedanje ugotovitve o njeni učinkovitosti pri zdravljenju depresije. Poleg tega smo predstavili tudi Beckovo kognitivno-vedenjsko terapijo, ki je ena od najbolj priznanih in raziskanih metod za obravnavo depresije. V tem delu smo podrobno razložili njene temeljne principe in strategije ter obravnavali njen dosedanji uspeh pri zdravljenju depresije. Drugi del naloge se osredotoča na analizo in primerjavo raziskav, ki so bile izvedene na področju zdravljenja depresije s hipnozo in Beckovo metodo. Skozi sistematičen pregled literature smo identificirali in ocenili obstoječe raziskave ter analizirali njihove rezultate. Pri tem smo posebno pozornost namenili učinkovitosti obeh metod pri zmanjševanju simptomov depresije, dolgoročnim rezultatom ter morebitnim pomanjkljivostim. Naš glavni namen je bil analizirati, kako se hipnoza kot terapevtski pristop primerja z Beckovo metodo kognitivnovedenjske terapije glede na zmanjševanje simptomov depresije. S tem smo si prizadevali prispevati k boljšemu razumevanju različnih pristopov k zdravljenju depresije ter podati smernice za nadaljnje raziskave in klinično prakso na tem področju.
Ključne besede: zdravljenje depresije, hipnoza, Beckova metoda, učinkovitost, kognitivnovedenjska terapija
Objavljeno v ReVIS: 08.04.2025; Ogledov: 207; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (707,58 KB)

5.
VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI PACIENTU Z RAKOM PROSTATE
Klara Dernulc, 2025, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Rak prostate je druga najpogostejša maligna bolezen pri moških po vsem svetu. V Sloveniji je v letu 2020 zbolelo za rakom prostate 1.460 oseb. V letu 2020 je v Sloveniji zaradi raka prostate umrlo 460 oseb. Raka prostate zdravimo na različne načine, najpogosteje pa je treba uporabiti kombinirane metode. Posledice raka prostate so predvsem posledice zdravljenja, ki so odvisne od načina zdravljenja. Metode: Podatke smo pridobili s sistematičnim pregledom strokovne in znanstvene literature ter analizirali pridobljene vire. Za namen raziskave smo uporabili literaturo znanstvenoraziskovalnega in strokovnega publiciranja, ki je prosto dostopna v celem obsegu iz časovnega obdobja 2014?2024. Uporabili smo naslednje ključne iskalne besedne zveze: »rak prostate«, »vloga medicinske sestre« in »zdravstvena vzgoja« v slovenskem jeziku ter: »prostate cancer«, »the role of the nursehealth care« in »health education« v angleškem jeziku. Zbiranje podatkov je potekalo v mesecih aprilu in maju 2024. Pri pregledu literature smo izvedli vsebinsko analizo spoznanj raziskav, vključenih v pregled. Uporabili smo tehniko kodiranja in oblikovanja vsebinskih kategorij. Rezultati: V končno vsebinsko analizo smo uvrstili 12 najustreznejših zadetkov, ki so ustrezali vsem vključitvenim kriterijem. V analizo smo vključili tri randomizirane kontrolne študije, prospektivno kohortno študijo, randomizirano intervencijsko študijo s kontrolnim seznamom, kvazieksperimentalno raziskavo z neekvivalentno kontrolno skupino, randomizirano naključno raziskavo, sistematični pregled literature, presečno raziskavo, kvalitativno-kvantitativno raziskavo, kvantitativno raziskavo in kvazieksperimentalno študijo. Razprava: Z naraščajočim številom moških z diagnozo raka prostate je pomembno zmanjšati breme zdravstvene oskrbe, ne da bi zmanjšali zaznano zadovoljstvo in varnost pacienta, pri čemer je pomembna vloga zaposlenih v zdravstvu pri informiranju in zdravstveni vzgoji pacientov. V informiranost o zdravljenju je treba vključiti tudi partnerje pacientov in njihove svojce. Glede na visoko razširjenost raka prostate pri moških je zelo pomembno sprejeti na učne posege, ki temeljijo na teoriji, za spodbujanje preventivnega in spodbuditi paciente k presejalnemu vedenju. Paciente je treba zgodaj vključiti v zdravstveno vzgojo, saj bi lahko programi zdravstvene vzgoje, ki temeljijo na izobraževanju na podlagi modela zdravstvenih prepričanj, spodbudno vplivali na preventivno vedenje. Podpora pacientov z rakom prostate je lahko podprta z izobraževanji, brošurami, spletnim izobraževanjem in video vsebinami, pri katerih lahko pomembno sodelujejo medicinske sestre.
Ključne besede: rak prostate, zdravljenje, posledice, zdravstvena vzgoja, informiranost.
Objavljeno v ReVIS: 21.03.2025; Ogledov: 252; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

6.
Učinkovitost fizioterapevtske obravnave pri bolnikih z medialnim epikondilitisom
Tim Tekavec, 2025, diplomsko delo

Opis: Medialni epikondilitis, splošno znan kot golfarski komolec, je degenerativna poškodba, ki se pojavi zaradi ponavljajočih se preobremenitev in mikrotravm mišičnega sistema fleksor-pronator. Najpogosteje prizadene posameznike, ki izvajajo gibe pronacije podlahti in fleksije zapestja v športih, kot so golf, tenis ali met kopja, predvsem pa pri poklicih z obremenitvami zgornjih udov. Poškodba običajno prizadene dominantno roko in poteka v dveh fazah: akutni, kjer so prisotni vnetje, bolečina in oteklina, ter kronični, ki vključuje degenerativne spremembe tkiva, fibrozo in kalcifikacijo. Posledica je zmanjšan obseg gibljivosti, oslabljena funkcionalnost in omejena moč prijema. Diagnoza temelji na podrobni anamnezi, kliničnih testih, kot sta test fleksije zapestja proti uporu in Reverse Cozen’s Test, in slikovnih metodah (ultrazvok, magnetna resonanca), ki omogočajo oceno obsega poškodbe in izključitev drugih vzrokov bolečine. Fizioterapevtska obravnava stremi k zmanjšanju bolečine, izboljšanju gibljivosti, povrnitvi funkcionalnosti zgornjega uda in povečanju moči prijema. Učinkovite metode vključujejo ekscentrične vaje za krepitev prizadetih mišic, terapijo z udarnimi valovi za spodbujanje regeneracije tkiva in raztezne ter manualne tehnike. Pomembno je, da se terapija prilagodi stopnji poškodbe in specifičnim potrebam bolnika, pri čemer je celostni in personaliziran pristop ključen za uspešno rehabilitacijo. Raziskave potrjujejo učinkovitost ekscentričnih vaj in terapije z udarnimi valovi, medtem ko so dokazi za druge metode, kot so laser, ultrazvok in kineziološki trakovi, še vedno omejeni. V akutni fazi se svetujejo nizkoenergijski udarni valovi za lajšanje bolečin in pospeševanje mikrocirkulacije, medtem ko se ekscentrične vaje izvajajo z nizko intenzivnostjo. V kronični fazi so priporočljivi visokofrekvenčni udarni valovi za doseganje globljih tkiv in intenzivnejše vaje za regeneracijo in krepitev mišične skupine fleksor-pronator. Kljub obstoječim metodam zdravljenja še vedno primanjkuje obsežnih znanstvenih dokazov za izdelavo specifičnih smernic. Nadaljnje raziskave bi pripomogle k razvoju bolj personaliziranih in učinkovitih terapevtskih pristopov, ki bi izboljšali kratkoročne in dolgoročne izide. Pri bolnikih, ki kljub obsežni fizioterapevtski obravnavi še vedno občutijo hude bolečine in omejitve, je operativno zdravljenje zadnja možnost. Z natančno oceno bolnikovih potreb in morebitnih sočasnih bolezni lahko dosežemo najboljše možne rezultate in izboljšamo kakovost življenja bolnikov z medialnim epikondilitisom.
Ključne besede: Komolec, medialni epikondilitis, fizioterapevtska obravnava, zdravljenje.
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2025; Ogledov: 392; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

7.
Fizioterapija pri zdravljenju zvinov gležnja pri nogometaših, optimizacija okrevanja in reintegracija v trenažni proces : pregled literature
Anže Jerič, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: Zvin gležnja sodi med najpogostejše mišično-skeletne poškodbe v športu, zlasti v nogometu. Namen diplomske naloge je bil raziskati in predstaviti vlogo fizioterapije pri zdravljenju zvinov gležnja pri nogometaših preko pregleda literature. Poudarek je bil na identifikaciji najpogosteje uporabljenih in sodobnih terapevtskih pristopov ter strategij, ki vplivajo na proces okrevanja in reintegracije nogometašev v trenažni proces. Metode: Literatura je bila pregledana v podatkovnih bazah PubMed, PEDro, PlosOne, ScienceDirect in Cochrane Library. Uporabljene ključne besede so bile »physiotherapy«, »rehabilitation«, »kinesiotherapy«, »ankle sprain«, »ankle injury«, »soccer« in »football«. Izbor člankov je temeljil na kriterijih: objava med 2014 in 2024, angleški jezik, relevantnost za fizioterapijo zvinov gležnja pri nogometaših ter publikacije z vplivnim faktorjem nad 0. Rezultati: Pregled literature je identificiral 749 člankov, od katerih jih je 65 na podlagi naslova ustrezalo pogojem za nadaljnjo obravnavo. Po pregledu izvlečkov je bilo ugotovljeno, da 34 člankov ustreza pogojem za pregled celotnega besedila. Po pregledu je bilo v končno analizo vključenih 8 člankov, ki obravnavajo različne terapevtske pristope, vključno s krepilnimi ekscentričnimi vajami, treningom ravnotežja, manualno terapijo, uporabo bandaž in kineziotapinga, kombinacijo krioterapije in ultrazvoka ter Pilatesom. Zaključek: Ugotovili smo, da se pri zdravljenju zvinov gležnja pri nogometaših najpogosteje uporabljajo krepilne ekscentrične vaje, vaje za ravnotežje, bandaže, kineziotaping in manualna terapija. Poleg teh metod se vse pogosteje uporabljajo sodobni pristopi, kot sta kombinacija krioterapije in ultrazvočne terapije ter vključevanje Pilatesa. Pri preventivnih ukrepih smo ugotovili, da so programi, ki vključujejo vaje za ravnotežje in povijanje z bandažo, ključni za zmanjšanje tveganja za ponovne poškodbe gležnja.
Ključne besede: terapija, poškodba, zdravljenje, rehabilitacija, preventiva, nogomet
Objavljeno v ReVIS: 22.01.2025; Ogledov: 413; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

8.
Vloga medicinske sestre pri zdravljenju akutne levkemije : pregled literature
Gregor Bohl, 2024, diplomsko delo

Opis: Namen: V diplomskem delu raziskujemo ključno vlogo medicinskih sester pri zdravljenju akutne levkemije in analiziramo vpliv njihovega dela na uspešnost zdravljenja ter kakovost življenja bolnikov. Osredotočamo se na tri raziskovalna vprašanja, ki se nanašajo na različne vidike njihove vloge. Pregledali smo relevantno literaturo, da bi razumeli pomen in vpliv teh nalog. Metoda: Za raziskovanje smo uporabili deskriptivno metodo z integrativnim pregledom literature, upoštevajoč metodologijo PRISMA. Kvalitativen in sistematičen pristop je vključeval pregled različnih spletnih iskalnikov znanstvene in strokovne literature v podatkovnih zbirkah, kot so PubMed, Medline in CINAHL. Sistematično smo analizirali članke, da bi pridobili celovit vpogled v obravnavano temo. Rezultati: Po pregledu literature smo izbrali štiri ključne članke, ki ustrezajo našim raziskovalnim vprašanjem. Vse študije potrjujejo, da ima medicinska sestra ključno vlogo pri zagotavljanju kakovostne oskrbe pacientov z akutno levkemijo. Analizirani članki enotno poudarjajo, da njihov prispevek bistveno vpliva na uspešnost zdravljenja in izboljšanje kakovosti življenja bolnikov. Razprava: Raziskujemo vlogo medicinskih sester pri zdravljenju akutne levkemije skozi različne faze zdravljenja. Ugotovitve študij poudarjajo pomen personaliziranega izobraževanja, kakovostne oskrbe med kemoterapijo in dolgoročnega obvladovanja zapletov. Študije tudi osvetljujejo potrebo po boljšem razumevanju psiholoških izzivov in sodelovanja z drugimi člani ekipe.
Ključne besede: medicinska sestra, akutna levkemija, duševno zdravje, izobraževanje, ekipa, zdravljenje, vloga
Objavljeno v ReVIS: 20.01.2025; Ogledov: 365; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

9.
Učinki fascialnega distorzijskega modela pri terapiji mišično kostnih patologij : pregled literature
Luka Skubic, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: Fascialni distorzijski model je med letoma 1992 in 1995 predstavil ameriški zdravnik Stephen P. Typaldos kot nov medicinski koncept. FDM je praktična, hitra in učinkovita tehnika za zdravljenje poškodb, kot so zlomi, zvini gležnjev in zmrzla rama. Model postaja vedno bolj priljubljen med fizioterapevti za zdravljenje ortopedskih in travmatoloških bolnikov. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati učinke FDM, ugotoviti, ali učinki pozitivno vplivajo na zdravljenje težav, povezanih z mišično kostnimi patologijami, in primerjati FDM-koncept z drugimi fizioterapevtskimi metodami. Metode: V diplomskem delu smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop. Pregledali smo literaturo, ki smo jo poiskali v podatkovnih bazah PubMed, PEDro in Research Gate. S pomočjo ključnih besed smo našli 117 raziskav, izmed teh smo jih 106 grobo pregledali in jih 99 izločili na podlagi vključitvenih kriterijev in vsebinske neustreznosti. Temeljito smo pregledali 7 raziskav in izmed teh še 2 izločili glede na izključitvene dejavnike. V diplomsko delo smo vključili 5 raziskav, njihove rezultate smo pregledali, primerjali in analizirali. Rezultati: Pregled rezultatov je pokazal, da FDM zmanjšuje bolečino, povečuje gibljivost sklepov in izboljšuje funkcijo pri različnih mišično skeletnih patologijah. Primerjava z drugimi fizioterapevtskimi metodami je pokazala večinoma enako učinkovitost, vendar pa FDM ponuja hitrejše rezultate. Razprava in zaključek: FDM je nova in obetavna metoda zdravljenja mišično kostnih patologij. Za nadaljnji razvoj koncepta so potrebne dodatne raziskave z visokokakovostnimi kliničnimi študijami. S tem bomo lahko potrdili njegovo učinkovitost v primerjavi z ostalimi fizioterapevtskimi metodami.
Ključne besede: fascialni distorzijski model, fizioterapija, zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 18.12.2024; Ogledov: 419; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

10.
Obravnava pacientov z rupturo labruma kolčnega sklepa
Anja Humar, 2024, diplomsko delo

Opis: Ruptura labruma kolčnega sklepa je pogosta poškodba, ki nastane zaradi različnih vzrokov, kot so utesnitveni sindrom, travme ali degenerativne spremembe. Labrum prispeva k stabilnosti kolčnega sklepa, saj izboljšuje prileganje glavice stegnenice v sklepno ponvico, s tem pa omogoča enakomerno razporeditev obremenitev in ohranjanje sinovialne tekočine znotraj sklepa. Ko pride do poškodbe labruma, se pojavijo simptomi, kot so bolečina in omejena gibljivost. Pogoste so tudi mehanske težave, kot sta pokanje in zaskočitev, kar bistevno vpliva na funkcionalnost sklepa. Diagnoza rupture labruma temelji na anamnezi, kliničnem pregledu in slikovni diagnostiki, pri čemer je MR s kontrastom najzaneslivejša metoda za potrditev poškodbe. Pri manjših poškodbah ali ob odsotnosti večjih strukturnih nepravilnosti je prva izbira konzervativno zdravljenje, ki vključuje počitek, NSAID ter fizioterapijo. Kadar konzervativno zdravljenje ne prinese ustreznih rezultatov, predvsem pri pacientih z večjimi rupturami ali dodatnimi anatomskimi nepravilnostmi, kot sta displazija ali ustenitveni sindrom, je potrebno razmisliti o operativnem posegu, pri čemer je artroskopsko popravilo labruma najpogostjša metoda. Pomembno je poudariti, da kombinacija operativnega posega z ustrezno predoperativno in postoperativno fizioterapijo še dodatno prispeva k boljšim funkcionalnim izidom. Pravilno načrtovana rehabilitacija izboljša mišično stabilnost in nadzor nad gibljivostjo kolka, kar dolgoročno vodi k uspešnejšemu okrevanju in zmanjšanju tveganja za ponovitev težav. V diplomski nalogi smo s pregledom literature analizirali učinkovitost konzervativnega zdravljenja pacientov z ruptruo labruma kolčnega sklepa ter primerjali učinkovitost operativnega in konzervativnega zdravljenja. Ugotovili smo, da konzervativni pristop uspešno zmanjšuje bolečino in izboljšuje funkcionalnost pri manjših poškodbah, medtem ko operativni poseg prinaša boljše dolgoročne rezultate, zlasti pri večjih rupturah. Naši zaključki potrjujejo, da je konzervativno zdrevljenje učinkovito na kratek rok, vednar pri večjih poškodbah pogosto zahteva operativni poseg za dolgoročno izboljšanje. Analiza v diplomski nalogi lahko bistveno pripomore k boljšemu odločanju med konzervativnim in operativnim pristopom ter s tem izboljša klinično prakso pri zdravljenju pacientov z rupturo labruma kolčnega sklepa.
Ključne besede: ruptura labruma kolka, konzervativno zdravljenje, fizioterapija, operativno zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 10.12.2024; Ogledov: 544; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (642,93 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh