Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 562
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza organizacijske kulture v izbranem podjetju
Metka Gašper, 2019

Opis: Kultura, ki vlada v določeni organizaciji, je velikokrat glavni zaviralni dejavnik uspešnega razvoja upravljanja in zagotavljanja kakovosti podjetja. Od ustrezne organizacijske kulture je tudi odvisen uspešen razvoj podjetja in zagotavljanje kakovosti, zato je razmislek o prevladujoči organizacijski kulturi podjetja zelo resen. Glavni cilj magistrskega dela je oblikovati predloge za izboljšanje organizacijske kulture v izbranem podjetju. V prvem delu magistrskega dela se predstavi teorija s področja organizacijske kulture, njeno oblikovanje, analiziranje in spreminjanje. Ugotovi se značilnost organizacijske kulture v izbranem podjetju. S pomočjo OCAI vprašalnika se obravnava obstoječo in želeno organizacijsko kulturo ter vrednote. Raziskava se v nadaljevanju z vključitvijo polstrukturiranega intervjuja vodstva podjetja še poglobi. Rezultati raziskave so pokazali, da se obstoječa organizacijska kultura ne ujema z želeno organizacijsko kulturo zaposlenih in vodstva v izbranem podjetju, zato so se oblikovali kratkoročni in dolgoročni predlogi za izboljšanje organizacijske kulture, ki bodo pripomogli k rasti in razvoju izbranega podjetja.
Ključne besede: organizacijska kultura, vrednote, OCAI vprašalnik, hierarhija, trg, klan, adhokracija, zagotavljanje kakovosti, Cameron, Quinn
Objavljeno: 20.04.2019; Ogledov: 0; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

2.
NAČRTOVANJE RASTI PODJETJA ISI D.O.O.
Diana Šketa, 2019

Opis: Diplomsko delo je predstavitev in analiza družinskega podjetja ISI, d. o. o., v katerem so potrebne določene spremembe v poslovanju. Na podlagi analize je izpeljan načrt za prihodnjo rast in razvoj podjetja. Celotna analiza je narejena na podlagi modela Allana Gibba (1991), ki vključuje orodja strateške analize, kot so analiza MOF, analiza SWOT, analiza PEST, analiza RECoIL, matrika BCG, Porterjev model petih konkurenčnih sil in Ansoffova matrika. Cilj diplomskega dela je ugotoviti, katere strategije rasti so za podjetje za dosego postavljenih ciljev najprimernejše, ob predpostavki, da ima podjetje potencial za rast. Rezultati analize so v skladu s postavljenimi hipotezami, saj je podjetje sposobno rasti s predlagano strategijo rasti. Generična rast, ki smo jo izbrali kot najprimernejšo strategijo rasti za podjetje, bo, kot kažejo rezultati analize, v prihodnosti pripomogla k povečanju tako velikosti prihodkov kot tudi dobička v podjetju. Zato bomo ta dokument uporabili tudi kot podlago za realizacijo projekta in nadaljnji razvoj podjetja.
Ključne besede: analiza poslovanja, rast podjetja, model Allana Gibba, analiza MOF, analiza RECoIL, strategija rasti, generična rast, razvoj.
Objavljeno: 18.04.2019; Ogledov: 6; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (2,25 MB)

3.
Načrtovanje rasti proizvodnega podjetja v Sloveniji
Gregor Pevec, 2019

Opis: Diplomsko delo obravnava načrtovanje rasti proizvodnega podjetja v Sloveniji. V njem so predstavljene projekcije ter načrt rasti proizvodnega podjetja. Izbrane strateške analize, med katere sodijo MOF-analiza, RECoIL-analiza, PEST-analiza, Porterjev model petih sil, SWOT-analiza, BCG-matrika ter Ansoffova matrika, so pripravljene po modelu Allana Gibba (1991). Cilj diplomskega dela je analizirati preteklo in sedanje poslovanja podjetja z različnimi orodji strateške analize ter predstaviti načrt za nadaljnjo rast podjetja. V diplomskem delu bomo skušali tudi potrditi oziroma zavreči hipotezo, da so zaposleni eden izmed ključnih dejavnikov bodoče rasti podjetja.
Ključne besede: rast podjetja, načrtovanje rasti, MOF-analiza, RECoIL-analiza, SWOT-analiza, konkurenca, zaposleni
Objavljeno: 18.04.2019; Ogledov: 5; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

4.
Lastninsko preoblikovanje družbenih podjetij in upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije
Vesna Uršič Krulej, 2019

Opis: Republika Slovenija (v nadaljevanju RS) je prva država, v kateri Slovenci živimo samostojno. Slovenci smo se 23. decembra 1990 s plebiscitom z veliko večino odločili za samostojnost, nato pa sprejeli še ustavo in deklaracijo o neodvisnosti ter 25. junija 1991 razglasili samostojnost (Petnajst let slovenske države, b. l. c). Proces lastninskega preoblikovanja podjetij kot del gospodarske tranzicije samostojne RS se je pričel že v letu 1990 in končal v letu 1998. V procesu lastninskega preoblikovanja družbenih podjetij je RS oktobra 1993 2.000.900 prebivalcem RS razdelila lastniške certifikate v nominalni vrednosti preko 567 mrd SIT (9,40 mrd nemških mark) z veljavnostjo do julija 1997 (Berdnik, 1998, str. 11–12; Poročilo o lastninskem preoblikovanju podjetij, 1997, str. 14). K lastninskemu preoblikovanju je pristopilo 1.592 podjetij z družbenim kapitalom, potrjenih je bilo 1.432 programov lastninskega preoblikovanja, po zaključku lastninskega preoblikovanja se je v sodni register vpisalo 1.315 podjetij (Bukovec, 1998, str. 65–67). Revizijski organi lastninskega preoblikovanja podjetij so v obdobju od junija 1993 do 31. 7. 2004 skupaj zaključili 1.106 postopkov revizije lastninskega preoblikovanja podjetij. Skupna revalorizirana vrednost oškodovanega družbenega premoženja po stanju na dan 31. 7. 2004 je 23. 1. 2019 znašala najmanj 1.528.051.352,02 EUR (Zadnje poročilo Agencije za revidiranje lastninskega preoblikovanja, 2004, str. 8–13; SURS, b. l. b). Z lastninskim preoblikovanjem družbenih podjetij je RS postala največji lastnik kapitalskih naložb. Upravljanje kapitalskih naložb RS danes izvajajo Slovenski državni holding (v nadaljevanju SDH), Kapitalska družba, d. d. (v nadaljevanju KAD) in D.S.U., Družba za svetovanje in upravljanje, d. o. o. (v nadaljevanju DSU). SDH je krovni upravljavec kapitalskih naložb RS. Na dan 31. 12. 2017 je skupna vrednost vseh kapitalskih naložb SDH (v lasti SDH ali RS) znašala 10,90 mrd EUR (Letno poročilo o upravljanju kapitalskih naložb RS in SDH za leto 2017, 2018, str. 20). KAD je pravna oseba, organizirana kot delniška družbe, katere edini delničar in ustanovitelj je RS. Na dan 31. 12. 2017 je skupna vrednost vseh sredstev KAD znašala 1.109.551.000 EUR (Letno poročilo KAD 2017, 2018, str. 76, 77). DSU je gospodarska družba, ki je bila ustanovljena leta 2001. Ustanovitelj družbe in edini družbenik je RS. Na dan 31. 12. 2017 je skupna vrednost vseh sredstev DSU znašala 134.765.341 EUR (Letno poročilo DSU 2017, 2018, str. 41, 42). Skupna vrednost portfelja kapitalskih naložb RS, v njeni neposredni in posredni lasti, je preko 12,10 mrd EUR.
Ključne besede: osamosvojitev, družbeno podjetje, tranzicija, lastninsko preoblikovanje, lastniški certifikat, kapitalske naložbe, interna razdelitev delnic, notranji odkup, javna prodaja podjetja, upravljanje, SDH, KAD, DSU
Objavljeno: 13.04.2019; Ogledov: 16; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

5.
Vzpostavitev celovitega sistema varovanja v hotelu Intercontinental Ljubljana
Elena Skuk, 2019

Opis: V turistični oziroma hotelirski panogi zaposleni stremijo k ustvarjanju dobrega, sproščenega, odprtega, prijetnega okolja za goste hotela, za obiskovalce in ne nazadnje tudi za njih. Počutiti se morajo kot doma. Kako bi lahko zagotovili okolje, ki nudi vse to in obenem omogoča, da se vsi počutijo varne? Količina in kakovost varnosti, ki ju hotel lahko zagotovi, sta tesno povezani z zneskom dodeljenih sredstev. Medtem ko bo med prihranki in odhodki vedno prišlo do napetosti, bi morala varnost imeti finančno prednost, ki odraža njen pomen. Naložbe v zaposlovanje strokovnega osebja, izobraževanje in usposabljanje osebja ter tehnologija bodo pokazali, kako dobro se hoteli odzovejo na grožnje. V primerih nove gradnje hotelov je pomembno, da že projektanti in arhitekti v načrtih dajo velik poudarek na varnost hotela, saj ima varnost ceno tako s preventivnega kot tudi kurativnega vidika. Čeprav so predlogi varnostnih strokovnjakov pogosto v nasprotju z zahtevami vlagateljev (lastnikov) ali vodstva hotela, je za dobrobit hotela med njimi potrebno usklajevanje. Varnost je pri izbiri destinacije ključnega pomena. Turisti so zelo občutljivi in pozorni na stanje varnosti v državi, regiji, mestu. V turbulentnih časih, v katerih živimo, je lahko celo najmanjši napad na varnost gostov in zaposlenih potencialno velik problem. Na podlagi rezultatov izvedenega anketnega vprašalnika lahko povzamem, da hoteli nimajo vzpostavljenih celovitih sistemov varovanja. Najslabše je organizirano varstvo osebnih in tajnih podatkov, varovanje informacij, varovanje poslovnih skrivnosti in varovanje arhivov. Posledica takega stanja je nezadostna preventivna in kurativna učinkovitost vzpostavljenih varnostnih rešitev. V korporativnem upravljanju hotelov je zelo pomembno obvladovanje tveganj. Vse bolj so v ospredju varnostna tveganja v turizmu in tudi v procesih korporativnega upravljanja hotelov. V hotelih se srečujejo različni ljudje, ki lahko povzročijo različne škode. Le-te so povezane ali z gosti hotela ali z zaposlenimi. V hotelski dejavnosti, logistiki in hotelskih storitvah so najbolj pogoste delovne nesreče in kriminalna dejanja (tatvine ...), saj je izvedba slednjih najmanj zahtevna in najmanj opazna. Na kompleksih hotelov je veliko nekontroliranih gibanj oseb, ki bi morale biti deležne permanentne varnostne pozornosti, zlasti v zgradbah, okolici zgradb in v prostorih. Vzpostavljanje celovitega sistema varovanja v hotelu InterContinental Ljubljana zahteva od njegovega vodstva in varnostnega menedžmenta načrten in organiziran pristop k izvajanju naslednjih aktivnosti: - imenovanje managerja korporativne varnosti kot koordinatorja, ki bo imel na strateški ravni kompetence za odločanje o vprašanjih, ki se nanašajo na varnostni sistem; - imenovanje vodij za posamezna področja varnosti (varovanje informacij, varstvo osebnih podatkov, varstvo pred požari, varnost in zdravje pri delu idr.); - v aktu o organiziranosti hotela določiti tudi organiziranost in kadrovsko postavitev varnostnega sistema (informacijska služba, služba za varnost in zdravje pri delu in varstvo pred požari); - priprava varnostne dokumentacije (ocena ranljivosti, ocena ogroženosti in varnostnih tveganj, politika varovanja, navodilo za upravljanje s tveganji, načrt varovanja, načrt neprekinjenega poslovanja, krizni načrt, načrt evakuacije idr.), ki je podlaga za upravljanje varnostnega sistema; - uvedba varnostnih in drugih standardov v poslovne procese hotela: ISO 9001:2015, OHSAS 18001, HACCP, ISO/IEC 27005, ISO 14001, Tehnična smernica za požarno varnost TSG-1.001:2018, obvezni standardi na področju zasebnega varovanja (SIST EN 50518 in drugi), obvladovanje tveganj ISO 31000, neprekinjeno poslovanje ISO 22301, upravljanje človeških virov – HRM, upravljanje strank – CRM, družbena odgovornost – SA 8000 (ISO 26000). Z navedenimi aktivnostmi si bo hotel InterContinental Ljubljana zagotovil maksimalno stopnjo varnosti, ki jo mora imeti prestižni hotel, hkrati pa si bo ustvaril manevrski prostor za povečanje konkurenčnih prednosti ter graditev ugleda in dobrega imena v slovenskem in globalnem turističnem in hotelskem gospodarstvu.
Ključne besede: sistem varovanja, turizem, hotel, hotelske storitve, gosti, varnostne grožnje, varnostna tveganja, varnostni standardi, varnostne rešitve.
Objavljeno: 28.03.2019; Ogledov: 38; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (3,43 MB)

6.
Deanonimizacija uporabnika TOR omrežja, v korporativno varnostnem okolju
Zvonimir Cvetko Damnjanović, 2019

Opis: Vzporedni razvoj šifriranja in dešifriranja je privedel k potrebi po kompleksnejših mehanizmih varne komunikacije preko interneta. Uporaba TOR omrežja nudi uporabnikom to dodatno stopnjo varnosti in zasebnosti na internetu. Zloraba komunikacijskih tehnologij v kriminalne namene zahteva tudi kompleksne in napredne metode deanonimizacije. V magistrskem delu smo preučili vlogo vodje korporativne varnosti pri primeru groženj v korporaciji. Prav tako smo skozi eksperiment prikazali postopek deanonimizacije uporabnika TOR omrežja, ki pošilja grozilna elektronska sporočila zaposlenimi v korporaciji. Izpostavili smo tudi zakonske ovire, ki otežujejo uporabo sodobnih tehnoloških rešitev. Pri delu smo izhajali iz hipotez, da uporaba TOR omrežja predstavlja tveganje za korporativno informacijsko omrežje, da je mogoče izvesti deanonimizacijo uporabnika TOR omrežja z uporabo inovativnih preiskovalnih pristopov, in da trenutno zakonodaja ne sledi spremembam in potrebam na področju informacijske varnosti. Cilj magistrskega dela je prikazati problem deanonimizacije uporabnika TOR omrežja in tudi demonstrirati enega izmed postopkov deanonimizacije.
Ključne besede: TOR, deanonimizacija, korporativna varnost, IP logger, anonimizacija, informacijska varnost
Objavljeno: 28.03.2019; Ogledov: 37; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

7.
Poslovni načrt za prodajo produktov na Amazonu
Kris Kokelj, 2019

Opis: Zaradi hitrega stopnjevanja življenjskega tempa imamo danes veliko manj časa preživljati v trgovinah in iskanju ter primerjanju dobrih in slabih izdelkov. Z nenehnim razvojem tehnologije se povečujejo tudi naša pričakovanja, zato spletnemu iskanju in nakupovanju vse bolj zaupamo. Ta trend se pri nas še ne odraža v tolikšni meri kot v največjih državah sveta. Izpostavil bi predvsem ZDA, saj celotna diplomska naloga temelji na dobri strategiji prodora na ogromen ameriški trg. Pri tem bom uporabil največjo spletno trgovino na svetu Amazon.com. Kljub temu da velika večina izdelkov prihaja iz Kitajske, je Amazon v zadnjih letih veliko naredil na preverjanju kakovosti in kredibilnosti tako izdelovalcev kot tudi prodajalcev. Zato se je splošno mnenje o spletnih nakupih v ZDA močno spremenilo, kupci so namreč spoznali, da lahko dobijo kvalitetne izdelke, ki zagotovijo njihove potrebe in želje. V diplomskem delu je predstavljen poslovni načrt za prodajo žadnega valja za masažo obraza in telesa, ki bistveno pripomore k zaviranju nastajanja gub in staranju kože. Gre za lepotni produkt, ki je primeren tako za ženske kot tudi za moške. Tovrstni izdelek je že prisoten na trgu, vendar sem se na podlagi podrobne analize ponudbe in povpraševanja odločil, da je to idealen produkt za začetek razvijanja podjetja. Na podlagi analize konkurence sem uvidel, da bi s promocijo na različnih socialnih platformah podjetje imelo bistveno prednost pred konkurenti, saj je njegov osnovni cilj vzpostaviti in trgu predstaviti blagovno znamko in ne samo direktne prodaje fizičnih produktov.
Ključne besede: poslovni načrt, Amazon, žadni valj, spletna prodaja, ameriški trg, razvoj.
Objavljeno: 22.03.2019; Ogledov: 49; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

8.
Kako približati blagovno znamko Paziname kupcu?
Gašper Rednak, 2019

Opis: Marketing je zelo pomemben dejavnik, ki pripomore k uspehu podjetja, predvsem pa k njegovi prepoznavnosti. V današnjem času se poslovno okolje nenehno spreminja, predvsem na področju marketinga, zato je pomembno, da so podjetja fleksibilna in se jim znajo prilagajati, saj lahko le tako preživijo oziroma obstanejo na trgu. V diplomskem delu skušamo na trgu pozicionirati družinsko podjetje Rednak, ki je bilo ustanovljeno leta 1978 in je letos obeležilo 40 let obstoja. To skušamo doseči s pomočjo marketinškega spleta 7P in raziskave med zaposlenimi, obstoječimi strankami ter potencialnimi odjemalci. Cilj diplomskega dela je pripraviti predloge, kako približati blagovno znamko Paziname kupcu. Ena izmed ključnih nalog raziskave je ugotoviti, kateri so najbolj učinkoviti tržnokomunikacijski kanali v podjetju. Na koncu ugotovimo, da je zaenkrat najbolj učinkovit tržnokomunikacijski kanal Facebook, ki mu podjetje posveča veliko pozornosti, učinkovita pa je tudi prenovljena spletna stran podjetja, ki nudi boljši pregled nad ponudbo kot predhodna. Menimo, da bo moralo podjetje marketingu nameniti še več pozornosti kot do sedaj in tako izboljšati prepoznavnost blagovne znamke Paziname.
Ključne besede: marketing, pozicioniranje, marketinški splet, blagovna znamka, komunikacijski kanali
Objavljeno: 22.03.2019; Ogledov: 45; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

9.
Zbiranje sredstev z začetno ponudbo žetonov v Sloveniji in po svetu
Klemen Rakušček, 2019

Opis: Možnosti financiranj je veliko, vendar mora vsako podjetje, ko se odloči za določeno vrsto financiranja, poznati lastnosti in tveganja ter se odločiti za najbolj primerno. Enako velja za vlagatelje. Najnovejši način zbiranja sredstev se imenuje ICO oz. javna ponudba žetonov. Diplomsko delo je razdeljeno na štiri dele, ki se povezujejo v celoto. V prvem delu so predstavljena najpogostejša zagonska sredstva, njihove prednosti in slabosti. Eden izmed teh je ICO, ki temelji na blockchainu in kripto valutah, kar je podrobneje razloženo v drugem delu. V tretjem delu je natančneje predstavljen ICO in tudi številke, ki jih lahko analiziramo tudi v Sloveniji. Zadnji del predstavi slovenske projekte, njihovo uspešnost in stanje na področju zakonodaje za tovrsten način zbiranja zagonskih sredstev. ICO je nov način zbiranja sredstev, kjer v start-up podjetja vlagajo fizične osebe. V času močnega vzpona trga s kripto valutami je bil za investitorje mamljiva naložba, saj je prinašala visok donos v zelo kratkem času. Najboljše naložbe so prinesle tudi po 1000-odstotni dobiček v manj kot enem mescu. V kratkem časovnem obdobju pa je lahko naložba v ICO kasneje prinesla enako veliko izgubo. Zaradi nereguliranega trga je prišlo do mnogih prevar, kar je bil razlog, da so mnoge države prepovedale tovrsten način zbiranja sredstev. Vseeno je treba izpostaviti tudi pozitivne lastnosti tovrstnega financiranja, ki omogočajo decentraliziranost, transparentnost in enostavnost ter hitrost transakcij. Tudi v Sloveniji so bili ICO-ji, ki so po enem letu že prenehali z delovanjem. Vseeno pa jih je še kar nekaj aktivnih. Kljub preprosti ideji vlaganja pa tovrsten način za vlagatelja predstavlja mnogo tveganj, saj ni bilo sprejetih, vsaj v Sloveniji, nobenih zakonov glede izdaje žetonov oz. ICO-jev, ki bi varovali investitorja. Poleg napisanega je ocenitev podjetja skoraj nemogoča, vrednost žetona pa je zavajajoča in ni indikator uspešnosti projekta. Vrednost žetona se namreč spreminja sorazmerno s ceno najbolj znane kripto valute bitcoin. Kljub aktivnemu delu projektnih ekip se uspeh ne odraža na vrednosti žetona.
Ključne besede: zagonska sredstva, ICO, blockchain, kripto valute, regulacija
Objavljeno: 22.03.2019; Ogledov: 42; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (646,98 KB)

10.
Posledice dviga davka od dohodka pravnih oseb na konkurenčnost gospodarstva
Tina Fele, 2019

Opis: Diplomsko delo obravnava posledice spremembe stopnje davka od dohodka pravnih oseb (DDPO) z dne 1. 1. 2017 na konkurenčnost gospodarstva v Sloveniji. Stopnja DDPO se je povečala za 2 % na 19 %. Naloga obravnava osnovni namen, vrsto davkov in olajšave v Sloveniji. Definiram in opišem dejavnike konkurenčnosti in jih podrobneje razdelam za Slovenijo. Obravnavam in potrdim negativno korelacijo med povišanjem DDPO v letu 2017 in konkurenčnostjo. Ugotavljam posledice uspešnosti poslovanja in mnenj z opravljeno raziskavo podjetij različnih velikosti, dejavnosti in izkušenj. Podjetja so v večini poslovala z dobičkom zaradi gospodarske rasti in posledično tudi več vplačala v državno blagajno. Zaradi spremembe davčne stopnje bodo podjetja manj zaposlovala in manj sredstev namenjala za zaposlene. Prav tako podjetja, ki v večini poslujejo s podjetji iz Slovenije, pričakujejo manj naročil v prihodnosti. Pričakuje se, da se bodo težje našli investitorji kot poprej. Ravno tako bodo podjetja manj vlagala v raziskovanje in razvoj, čeprav država spodbuja tovrstne naložbe z olajšavami. Podjetja pričakujejo tudi likvidnostne težave ob plačilu akontacije za DDPO in prav tako v večini namenjajo dobiček za ohranjanje denarnega toka v podjetju. Dobiček torej ostaja v podjetju in zelo malo podjetnikov trdi, da si izplačuje dosežen dobiček. Podjetniki ustvarjen dobiček vlagajo tudi v razvoj novih produktov/storitev, dolgoročna sredstva ter nagrade in bonuse zaposlenih. Ugotavljam, da dobiček ni le osnovni namen in cilj podjetja, temveč tudi orodje, ki zagotavlja, da podjetje ohrani stabilno poslovanje in konkurenčnost v prihodnosti.
Ključne besede: davek od dohodka pravnih oseb, konkurenčnost, gospodarska rast, človeški kapital, neposredne tuje investicije, davčne olajšave.
Objavljeno: 06.03.2019; Ogledov: 50; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh