Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


21 - 30 / 1504
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
22.
23.
24.
25.
Od ideje do patenta
Peter Cokan, 2009

Ključne besede: patent, izum, industrijska lastnina, patentne baze, poslovna skrivnost, licenciranje
Objavljeno: 07.07.2020; Ogledov: 34; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

26.
27.
Izločitev nedovoljenih dokazov v kazenski teoriji in slovenski sodni praksi
Nastja Mavsar, 2020

Opis: Izločitev dokazov je institut, ki preprečuje državi, da bi zoper obdolženega uporabila dokaze, ki so zbrani na nezakonit oziroma na protiustaven način, in sicer s kršitvijo temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Izločitveno pravilo je tako najradikalnejši primer procesnega sankcioniranja kršitev dokaznih prepovedi. Dokazne prepovedi (na primer pravica do molka, prepoved uporabe sile in grožnje ter podobno) so tako tiste pravne prepovedi v postopku dokazovanja, ki v kazenskem postopku državi prepovedujejo, da se izvede določen dokaz ali določeno ravnanje pri pridobivanju dokaza, ali pa prepovedujejo uporabo določenega že pridobljenega dokaza za dokazovanje določenega dejstva. Dokazne prepovedi, ki so v prvi meri namenjene izravnavanju moči med posameznikom ter državo, pa so seveda lahko učinkovite ter smiselne le, če je z zakonom zagotovljeno sankcioniranje njihovih kršitev. Obstajata dva načina sankcioniranja kršitev dokaznih prepovedi. Prvi način je materialnopravni in pomeni, da kaznujemo osebo ali organ, ki je prekršil neko dokazno pravilo. Drugi način sankcioniranja je procesnopravni. Izločitev nedovoljenih dokazov je procesnopravni način sankcioniranja kršitve dokaznih prepovedi, ki privede do tega, da jzaradi nezakonitosti ali nepravilnosti postopka pri pridobivanju nekega dokaza treba takšen dokaz izločiti, ne glede na obstoj dejstva, da gre pri tem verjetno za najbolj obremenilni ali pa celo za edini obremenilni dokaz, kar pomeni, da bo posledično obdolženec zaradi izločitve takšnega dokaza oproščen obtožbe. Glede na navedeno izločitev nedovoljenih dokazov tako daje prednost varovanju človekovih pravic ter temeljnih svoboščin pred iskanjem resnice, kar je značilnost akuzatornih kazenskih postopkov, v katerih se je ta institut tudi razvil.
Objavljeno: 22.04.2020; Ogledov: 288; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (919,14 KB)

28.
Analiza in primerjava pristojnosti med Nürnberškim sodiščem in ICC
Andrej Brezavšček, 2020

Opis: Magistrsko delo temelji na analizi in primerjavi pristojnosti dveh velikih sodišč, katerih doprinos kroji mednarodno kazensko pravo moderne zgodovine. Nürnberško sodišče in ICC sta sodni instanci, ki sta označeni kot dva najodmevnejša koraka mednarodnega kazenskega prava 20. stoletja. Ne glede na to, da je med njima vrsta konceptualnih razlik, je vsako posebej enako pomembno in zaznamuje doprinos civilizacijskim doseţkom, za katerimi lahko človeštvo ponosno stoji. Smisel in namen obeh sodišč je v osnovi isti, to je izkoreninjenje nekaznovanosti najhujših zločincev. Prvo delujoče mednarodno kazensko sodišče je bilo ustanovljeno kmalu po koncu druge svetovne vojne, 8. avgusta 1945, ko so vlade drţav zaveznic sklenile Londonski sporazum, katerega sestavni del je bil Statut Mednarodnega vojaškega sodišča. Začetki opredeljevanja mednarodnih hudodelstev so bili takrat v povojih z zelo okorelimi definicijami. Nürnberško sodišče je bilo pristojno za hudodelstva zoper mir, vojna hudodelstva in hudodelstva zoper človečnost, ki so jih zagrešili pripadniki evropskih sil Osi. Sledil je razvoj ideje mednarodnega kazenskega sodišča preko ad hoc sodišč z isto temeljno funkcijo, a dokaj omejenim dosegom obravnave zločinov. 17. julija 1998 je bilo s sprejetjem Rimskega statuta ustanovljeno ICC, ki je začelo delovati leta 2002. Razvoj samih opredelitev kaznivih dejanj je več kot očiten. Drţave so se odločile sprejeti pristojnost stalnega mednarodnega kazenskega sodišča za najteţja hudodelstva, ki se tičejo celotne mednarodne skupnosti, in sicer za genocid, hudodelstva zoper človečnost, vojna hudodelstva ter agresijo.
Objavljeno: 22.04.2020; Ogledov: 245; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

29.
E drejta e gruas në pronë në Kosovë
Dionis Nuhaj, 2020

Ključne besede: Človekove pravice
Objavljeno: 22.04.2020; Ogledov: 187; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

30.
Zloraba instituta zakonske zveze z namenom pridobitve pravic v EU
Jana Prosen, 2020

Opis: V magistrskem delu je predstavljen problem zlorabe pravice v zvezi s sklenitvijo zakonske zveze in posledično pridobitvijo pravic na območju Evropske unije. Glede na močan porast ilegalnih prehodov državne meje in posledično vedno večjega števila prosilcev za azil ter tudi velikega števila oseb, ki jim je vstop v EU zavrnjen, obstaja vedno več oseb , ki iščejo različne možnosti za prese litev na območje EU. Ena od možnosti, ki jim to omogoča, je tudi sklenitev zakonske zveze z državljanom EU. Ta problem se je začel pojavljati tudi v Sloveniji. V primerih tovrstnih porok ni obojestranske čustvene navezanosti, vzajemnega spoštovanja, razume vanja in medsebojne pomoči, kar predstavlja temelj zakonske zveze. Problem je v tem , ker navidezna zakonska zveza vse formalne pogoje za sklenitev zakonske zveze izpolnjuje, dejansko pa gre samo za cilj pridobitve pravic, npr. pridobitev dovoljenja za biva nje. Iz tega sledi, da je dokazovanje takšnih porok izredno težko. Na podlagi primerjave reševanja problematike navideznih zakonskih zvez v ZDA, lahko spoznamo, da bi število teh primerov lahko zmanjšali že v samem poskusu, če bi bili naši p ostopki ugotavl janja in dokazovanja fiktivne poroke strožji. Magistrsko delo opisuje pojem zakonske zveze, pogoj e za sklenitev zakonske zveze, problematik o dokazovanja navidezno sklenjenih zakonskih zvez in pa tudi kazniva dejanja kot posledic o . Tujci imajo namen priti v Evropo in iščejo možne načine, kako bi uresničili svoj cilj. Iščejo kontakte in se dogovarjajo za plačila. Po sklenitvi zakonske zveze pridobijo dovoljenje za bivanje na podlagi združitve družine.
Objavljeno: 14.04.2020; Ogledov: 245; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh