Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 632
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv združitve carinske in davčne uprave v finančno upravo Republike Slovenije na učinkovitost nadzora pravilnosti obdavčevanja pri davčnih zavezancih
Maja Rozman, 2016

Opis: Z združitvijo Davčne in Carinske uprave RS je vlada želela doseči racionalizacijo procesov, ki se izvajajo v obeh upravah; optimizacijo stroškov delovanja upravnih organov in zagotavljanja učinkovitega pobiranja obveznih dajatev. Republika Slovenija je tako dobila močan nadzorni organ, ki veliko pozornost namenja tudi preventivnim aktivnostim. Z združitvijo obeh uprav se je uresničil tudi cilj racionalizacije izvajanja postopkov v državnih organih, optimizacije stroškov in boljšega izkoristka kadrovskega potenciala. S poenotenjem kontrolnih mehanizmov in zbirk podatkov je omogočen celovit in kakovosten pregled nad zavezancem. Cilj združitve obeh uprav je vzpostaviti sodobno organizirano finančno upravo. Finančna uprava RS mora zagotavljati izvajanje sprejete zakonodaje o obdavčenju tako, da bo pobiranje dajatev sledilo načelu prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti zavezancev. Na drugi strani pa je bilo treba zagotoviti ustrezen nadzor in ukrepanje pri tistih zavezancih, ki svojih obveznosti ne izpolnjujejo v rokih in v skladu z zakonom. Učinki združitve vplivajo na opravljanje nalog, ki jih izvaja Finančna uprava RS. To pomeni zmanjševanje administrativnih ovir za zavezance, poenotenje inšpekcijskih pregledov, možnost dostopa in vzpostavitev skupnih zbirk podatkov. Slednje omogoča celovito in kakovostnejšo obravnavo davčnih zavezancev. Finančna uprava RS je bolje organizirana in pri delu učinkovitejša. Z organizacijskega vidika je prišlo do združitve organizacijskih enot, ki opravljajo istovrstne naloge;s tem je izkoristek zaposlenih učinkovitejši.
Objavljeno: 26.09.2018; Ogledov: 20; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

2.
Uporaba brezpilotnih letalnikov in zasebnost
Janez Obran, 2017

Opis: Moderna doba je s hitrim tehnološkim razvojem zelo razširila uporabo brezpilotnih letalnikov. Njihova uporaba se je postopoma s prvotnega obrambno-varnostnega področja razširila na civilno-komercialno področje. Brezpilotni letalniki namreč pripomorejo k učinkovitosti določenih opravil in dejavnosti, s čimer razbremenijo človeka. Na drugi strani pa prinaša njihova uporaba številna tveganja in nevarnosti, ki pomenijo poseg v ustavno zagotovljeno pravico do prostorske, komunikacijske in informacijske zasebnosti. Uporaba brezpilotnih letalnikov mora biti zato ustrezno normativno urejena in mora ustrezati ustavnopravnim standardom varstva zasebnosti. Na relaciji ukrepa in cilja je tako treba pretehtati in poiskati pravo sorazmerje med varnostjo državljanov na eni strani in človekovo pravico do zasebnosti na drugi strani. Zato je pomembno, da se pri analiziranju veljavnih predpisov sledi načelu sorazmernosti, opravi test legitimnosti in v nadaljevanju strogi test sorazmernosti, ki pokaže pravo sorazmerje in potrdi ali pa ovrže ustavno dopustnost posegov v pravico do zasebnosti. Za doseganje in učinkovito zagotavljanje splošne varnosti ljudi in premoženja lahko policija pri opravljanju določenih nalog uporablja brezpilotne letalnike. Vsak poseg v zasebnost pa je lahko le tolikšen, da se zagotovi pričakovana stopnja varnosti.
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 45; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

3.
4.
Dojemanje policije in občinskega redarstva v javnosti v primerjalno pravnem kontekstu
Olga Oven, 2018

Opis: Rdeča nit magistrske naloge se navezuje na širok nabor subjektov, ki opravljajo naloge in zadeve javnega pomena v okrožju s tistimi, ki jim je javni red in mir potrebno zagotoviti že po zakonodaji, torej javnosti. Magistrsko delo opredeljuje pristojnosti delovanja občinskih redarjev in policije pri zagotavljanju javnega reda in miru, ter nakazuje ločnice med njima, ki bi jih po mnenju mnogih potrebno odpraviti, saj oba organa delujeta za enak namen, le njune pristojnosti se razlikujejo. Potreba po zagotavljanju varstva javnega reda in miru je danes vse večja in nujna za nemoteno življenje in delo javnosti, ljudi, kjer je potrebno zaščititi posameznika, skupnost in dobrine, kar se je pokazalo kot pomanjkljivost pri delovanju občinskih redarjev. Prav v tem prikazu je tudi namen magistrske naloge. Iz tega razloga je bila v okviru magistrske naloge izvedene raziskava med ljudmi. Dejansko nas je zanimalo mnenje javnosti o tem ali se danes potreba po občinskih redarjih povečuje in ali so ljudje z njihovim delovanjem tudi zadovoljni. Raziskava je pokazala, da so občinski redarji potrebni in da javnost meni, da bi morali pri svojem delu imeti enaka pooblastila kakor policija, kar smo tudi dokazali s potrjevanjem postavljenih hipotez. Medtem, ko se na drugi strani poraja vprašanje ali bi bilo smotrno v delovanje občinskega redarstva tudi vključiti zasebnike, kakor je to že stalna praksa po nekaterih drugih državah, ki smo jih podali za primerjavo. Ugotovili smo, da je mnenje ljudi do javnih uslužbencev, predvsem občinskih redarjev še vedno precej negativno, kar posplošeno izvira iz nezadovoljstva s samo vlado in političnimi odločitvami.
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 37; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

5.
Uporaba električnega paralizatorja v slovenski policiji
Uroš Novak, 2017

Opis: Pravna država je tista, ki ne krši človekovih pravic in svoboščin, vendar je za zagotovitev varnosti in reda prisiljena poseči v to delikatno področje. Vsaka pravna država ima natančno predpisane postopke, da bi bili posegi v človekove pravice in svoboščine v skladu z načelom zakonitosti, zatorej moramo še posebej paziti, da so ti prijemi in sredstva v skladu s človečnostjo in humanostjo. Država mora vedno in povsod paziti na svoje državljane ne glede nato, ali spoštujejo njen pravni red ali ne. Kršenje zakonodaje ne sme biti nikoli vzrok za prekomeren poseg v človekove pravice. Vsi si zaslužijo obravnavo v skladu s predpisano zakonodajo in na način, da se ne krši njihove človečnosti in dostojanstva ter se z njimi ravna na dostojen in human način. Moja končna misel je, da se za nastanek nezaželenih posledic uporabe prisilnih sredstev veliko preveč poudarja in prelaga odgovornost na državo, vendar mora država zagotoviti zakonite pogoje in zakonito izvajanje pooblastil.
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 26; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

6.
Žrtve trgovine z ljudmi in uresničevanje njihovih pravic v Republiki Sloveniji
2018

Opis: Trgovanje z ljudmi pomeni eno najhujših kršitev človekovih pravic. Gre za pojav, ki se zaradi potreb človeštva, pohlepa, ekonomske globalizacije ter povpraševanja po ceneni delovni sili na eni strani ter pomanjkanja priložnosti za dostojno, varno in svobodno življenje, slabih socialnih in gospodarskih razmer ter neperspektivnosti ekonomij in korupcije na drugi strani močno razvija in širi. Po mojem mnenju so eni izmed osnovnih razlogov za razmah in širjenje tega pojava vse večji prepad med bogatimi in revnimi državami, globalizacija, vojne ter vedno večje povpraševanje po ceneni delovni sili in proizvodih. V današnjem času smo priča velikim migracijskim tokovom, ki potekajo iz Afrike, Bližnjega vzhoda, držav Jugovzhodne Evrope, nekdanjih Ruskih republik, Južne Amerike in Azije. Ljudje zaradi sanj o boljši in lepši prihodnosti bežijo v obljubljene države Evropske unije, pri čemer za dosego svojega cilja ne izbirajo sredstev. V povezavi z njihovim potovanjem se mi zastavlja mnogo vprašanj, kot so: kaj se zgodi z migranti, ko prispejo v ciljno državo; ali imajo kakršno koli možnost, da bi se lahko v ciljni državi uspešno integrirali v družbo; ali lahko zaradi svoje ranljivosti podležejo pastem trgovanja z ljudmi in postanejo žrtve trgovanja z ljudmi; ali so jih državni organi in nevladne organizacije v ciljnih državah sposobni prepoznati oziroma identificirati kot žrtve trgovanja z ljudmi ter ali so države v nadaljevanju prepoznanim žrtvam trgovine z ljudmi sposobne zagotoviti in nuditi ustrezno pomoč?
Objavljeno: 19.09.2018; Ogledov: 47; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

7.
Analiza javnega in zasebnega zdravstvenega varstva v Sloveniji
Špela Pikelj, 2018

Objavljeno: 19.09.2018; Ogledov: 43; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (991,46 KB)

8.
Vloga izbranih tretjih držav pri reševanju Evropske "begunske" krize
Miha Žmavc, 2016

Opis: Evropska begunska kriza je Evropsko unijo ujela nepripravljeno. Samo v lanskem letu se je na ozemlje Evropske unije zateklo več kot 1.150.000 prosilcev za mednarodno zaščito, kar je imelo za posledico suspenz schengenskega režima, postavitev ograj iz bodeče žice na nekaterih notranjih in zunanjih mejah Evropske unije, uvedbo dnevnih kvot za sprejem beguncev, ter precejšnjo neusklajenost med državami članicami, glede nadaljnjih korakov pri soočanju z begunsko krizo. Reakcije nekaterih držav so bile precej ekstremne in v direktnem nasprotju z načeli Evropske unije. Hkrati se izbrane tretje države, Turčija, Libanon, Jordanija in Irak soočajo z bistveno večjim obsegom begunske krize.Glede števila beguncev na 1.000 prebivalcev izbrane tretje države razmerje Evropske unije močno presegajo in sicer Irak več kot trikrat, Turčija več kot petnajstkrat, Jordanija več kot dvainštiridesetkrat, Libanon pa kar več kot stotrikrat. Ob tem ne smemo zanemariti, da so izbrane tretje države gospodarsko neprimerno šibkejše od Evropske unije in jih zato vsak begunec sorazmerno bolj obremeni. Begunci, nastanjeni v izbranih tretjih državah pogosto živijo pod mejo revščine in imajo težave z zagotavljanjem življenjsko nujno potrebnih dobrin, hkrati pa se nahajajo v okolju, kjer so kršitve človekovih pravic vsakdanji pojav. Evropska unija bi se morala z begunsko krizo soočiti v skladu z zahtevami mednarodnopravnih norm, pošteno ovrednotiti svoje zmožnosti in na osnovi tega prevzeti svoj del odgovornosti ter izbranim tretjim državam ponuditi bistveno več pomoči pri reševanju begunske krize, kot so je deležne sedaj, saj je trenutna begunska kriza zelo daleč od evropske begunske krize.
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 52; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (900,61 KB)

9.
10.
Odnos evropskega sodišča za človekove pravice do pravice do družinskega življenja istospolnih parov
Saša Vodlan, 2017

Opis: Evropsko sodišče za človekove pravice je kot glavni varuh človekovih pravic tisto, ki na neki način postavlja lestvico, do kam lahko države eno človekovo pravico omejijo z drugo. Države imajo pogosto težave, kako eno pravico omejiti z drugo, ali pa si to pravico zaradi svoje suverenosti enostavno vzamejo. Težava nastane pri pravicah istospolnih oseb in parov, še posebej ko pride do njihove pravice do družinskega življenja, saj imajo države različne poglede na to, če in do kakšne pravice so istospolni pari sploh upravičeni na državni ravni. Istospolno usmerjene osebe so od nekdaj pereča tema razprav, saj si po mnenju nekaterih ljudi (in oblasti) ne zaslužijo pravnega priznanja, kaj šele pravice do družinskega življenja, zato je toliko bolj pomembno, kakšno je stališče Evropskega sodišča za človekove pravice. Sodišče ima namreč med drugim tudi nalogo, da prek svojih sodb podrobneje razlaga pravice iz členov, ki so zapisani v Evropski konvenciji o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. S primerjavo sodb iz različnega časovnega obdobja sem v diplomskem delu skušala predstaviti, kako se je odnos sodišča do pravice istospolnih parov do družinskega življenja skozi leta spreminjal ter kakšen vpliv ima na splošno moralo v evropskem prostoru in ne nazadnje tudi na pravne evropske norme, saj so države članice Sveta Evrope dolžne upoštevati ugotovitve sodišča.
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 55; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh