Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


11 - 20 / 151
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
Vpliv Covida-19 na delo fizioterapevtov v Sloveniji
Rok Stare, 2022

Opis: Pandemija covida-19 je pomembno vplivala na zdravstveni sistem in zaposlene v zdravstvu, med katerimi so tudi fizioterapevti. Slednji so se morali prilagoditi na nove razmere in poiskati inovativne rešitve. Glede na to, da je covid-19 nova bolezen, točno določenih smernic za rehabilitacijo ni bilo, zato so prišla prav vsa predhodna znanja in izkušnje. Upoštevajoč potek bolezni, je za paciente s covidom-19 najbolj koristna respiratorna fizioterapija v kombinaciji s pasivno oziroma aktivno mobilizacijo. S fizioterapijo je treba začeti takoj ob sprejemu v bolnišnico, saj z njo pospešimo okrevanje. Zaradi hitrega širjenja okužbe pa so se uveljavili tudi novi načini fizioterapevtske obravnave, med drugim fizioterapija na daljavo. Pri omenjenem pristopu prenos okužbe ni mogoč, poleg tega postane fizioterapija dostopna tudi nenujnim pacientom. Ugotovili smo, da so posledice po okužbi s covidom-19 za paciente lahko ogromne, zato je izvajanje fizioterapije ključnega pomena. Prav tako so rezultati ankete pokazali, da so fizioterapevti v Sloveniji izdatno občutili vpliv epidemije covida-19 – zmanjšalo se je število pacientov ter podaljšala rehabilitacija za nenujne paciente, pri katerih se je zaradi daljše čakalne dobe razvila kronična bolečina. Fizioterapija na daljavo v Sloveniji še ni razširjena, ugotavljamo pa, da bi bilo v času pandemičnih razmer koristno izvajati rehabilitacijo na daljavo, saj bi tako vsaj delno olajšali marsikatero bolečino.
Ključne besede: covid-19, respiratorna fizioterapija, fizioterapija na intenzivnem oddelku, fizioterapija na daljavo, telefizioterapija
Objavljeno: 14.09.2022; Ogledov: 123; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

12.
Vloga prehranskih dopolnil pri mišični regeneraciji
Špela Plemelj, 2022

Opis: Vnos hrane in hranil v telo je pomembno za aktivno in harmonično življenje človeka kot tudi vsakega drugega živega bitja. Ustroj telesa je zelo samozadosten in dejansko samostojen. Ker se ljudje v svojem življenju soočamo z raznimi padci in poškodbami, je zelo dobrodošlo, da znamo in zmoremo podpreti svoje telo v najboljši meri. Prehranska dopolnila so eden od odličnih načinov, kako lahko s pravim vnosom določenega prehranskega dopolnila, prispevamo in pospešimo samo regeneracijo, ko je to potrebno. Obravnavana prehranska dopolnila proteini, aminokislina z razvejeno verigo (BCAA), kreatin in omega-3 MK v zaključnem delu v veliki meri pripomorejo k sintezi mišičnih proteinov, lajšanju vnetnih procesov in s tem izločanju odpadnih snovi, pospešujejo celični metabolizem in dvigujejo raven imunosti. Skupaj z ustrezno izbrano telesno aktivnostjo prispevajo k boljši in učinkovitejši regeneraciji poškodovanega mišičnega tkiva.
Ključne besede: fizioterapija, mišična regeneracija, prehranska dopolnila
Objavljeno: 14.09.2022; Ogledov: 144; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

13.
Ocenjevanje učinkovitosti fizioterapevtske obravnave po operaciji rotatorne manšete
Vita Krese, 2022

Opis: Ruptura rotatorne manšete (v nadaljevanju: RM) je najpogostejši vzrok bolečine in omejitve funkcije ramenskega obroča. Pojavlja se tako pri mlajših, večinoma kot travmatska poškodba tetive RM, ali pri starejših, pri katerih prevladuje degenerativna preobremenitev tetive, ki posledično povzroči rupturo RM. Zdravnik se skupaj s pacientom, glede na velikost rupture in pacientove želje, odloči za operativno ali konzervativno zdravljenje. Najpogostejša intervencija po poškodbi RM, predvsem pri mlajših osebah in masivnih rupturah, je artroskopsko operativno zdravljenje. Ne glede na izbiro zdravljenja je pomembna čimprejšnja vključitev pacienta v program rehabilitacije. Glede na zdravniško pooperativno oceno in dejavnike tveganja se pacient vključi v program rehabilitacije, ki mu omogoča najbolj optimalen napredek v procesu okrevanja po operaciji RM. Zaradi pomembnosti rehabilitacije v procesu celjenja tetive po operativnem zdravljenju RM smo v diplomski nalogi predstavili ugotovitve učinkovitosti štirinajstdnevne zdraviliške rehabilitacije po operaciji RM. V raziskavo smo vključili 40 pacientov, ki so bili na rehabilitaciji v Diagnostično rehabilitacijskem centru Terme Zreče. Kot pokazatelj učinkovitosti štirinajstdnevne rehabilitacije smo uporabili Ocenjevalno lestvico za ramo Univerze Kalifornija, Los Angeles (UCLA Shoulder Rating Scale). Ugotovitve naše raziskave kažejo, da se bolečina po štirinajstdnevni zdraviliški rehabilitaciji na lestvici od 1 do 10 izboljša za 2,95 stopnje, kar je statistično značilno (p < 0,05). Prav tako smo ugotovili, da se gibljivost povprečne aktivne elevacije poveča s 103,9 stopinj na 131,3 stopinje, kar pomeni statistično značilno izboljšanje za 27,4 stopinje (p < 0,05). S potrditvijo obeh hipotez smo dokazali, da sta glavna cilja rehabilitacije izboljšanje gibljivosti in zmanjšanje bolečine ramenskega sklepa uspešno dosežena.
Ključne besede: rotatorna manšeta, rehabilitacija, fizioterapija, ruptura, operacija
Objavljeno: 13.09.2022; Ogledov: 137; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

14.
Fizioterapevtska obravnava bolnika z napredovano fazo Parkinsonove bolezni
Tina Selan, 2022

Opis: Uvod in namen: Parkinsonova bolezen (PB) je nevrodegenerativna bolezen z zgodnjim propadanjem dopaminergičnih nevronov v črni substanci. V diplomskem delu smo obravnavali problematiko rehabilitacije bolnikov z napredovano PB. Namen diplomskega dela je bil pregledati literaturo in ugotoviti kateri rehabilitacijski postopki so najbolj učinkoviti in kako le ti vplivajo na motorično stanje bolnikov. Metode: Uporabili smo sistematični pregled virov domače in tuje literature. Pri tem smo uporabljali spletne baze PubMed, Pedro in COBISS. Rezultati: Sistematični pregled je pokazal, da ponavljajoče se vaje in vadba na tekalni stezi pomagajo izboljšati obseg gibanja, vzdržljivost, parametre hoje, funkcionalno dosegljive dejavnosti ter zlasti posturalno stabilnost in ravnotežje. Izkazalo se je tudi, da te vaje pomagajo zmanjšati padce in strah pred padci, kar lahko neposredno ali posredno prispeva k izboljšanju ravnotežja. Uporabnost: Predstavitev pristopov rehabilitacije pri napredovani PB z namenom zmanjšanja posledic napredovane bolezni, izboljšanja kakovosti življenja bolnikov, izboljšanju diagnostike, timskega sodelovanja. Omejitve: nezaključene raziskave in raziskave, ki se na raziskovano temo ne navezujejo.
Ključne besede: Parkinsonova bolezen, fizioterapevtska obravnava, fizioterapija, rehabilitacija
Objavljeno: 13.09.2022; Ogledov: 124; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (405,52 KB)

15.
Analiza uspešnosti rehabilitacije pacienta z endoprotezo kolenskega sklepa
Maruša Kajzer, 2022

Opis: Kolenski sklep je največji sinovialni sklep v človeškem telesu. Poleg travmatičnih poškodb ga prizadenejo tudi degenerativne spremembe. Najpogostejša večvzročna degenerativna bolezen sinovialnih sklepov je osteoartroza. Njeni glavni simptomi in klinični znaki so stalno prisotne bolečine, kratkotrajna jutranja okorelost, zmanjšanje funkcije, krepitacija, omejena gibljivost in kostne zadebelitve sklepa. Ob neuspelem konservativnem zdravljenju se odločimo za operativni poseg. Vstavitev totalne endoproteze (v nadaljevanju: TEP) je ena izmed najpogostejših operacij v ortopediji. Pomembno vlogo pri rehabilitaciji po protetiki sklepa imata predoperativna in pooperativna priprava pacienta. V diplomski nalogi smo želeli analizirati uspešnost pooperativne rehabilitacije pacienta s TEP kolena. Zanimala nas je povezava med bolečino in ITM ter vpliv gibljivosti kolenskega sklepa glede na čas, po katerem so pacienti prišli na rehabilitacijo. Raziskavo, v kateri je sodelovalo 50 pacientov, smo izvedli v Medicinsko-rehabilitacijskem centru Zreče. Pacienti so skupaj s fizioterapevti izpolnili vprašalnik Knee Society Score pred štirinajstdnevnim rehabilitacijskim procesom in po njem. Po končani rehabilitaciji smo podatke statistično analizirali. Ugotovili smo, da je korelacija med ITM telesne teže in stopnjo bolečine v kolenskem sklepu negativna in nizka (r = 0,336). Rezultati so pokazali, da je bil regresijski model statistično značilen (p = 0,017). Variabilnost indeksa telesne mase je pojasnila 9,4- odstotno točkovanje bolečin v kolenu. Za vsak dodaten kg/m2 se je bolečina v kolenu zmanjšala za 0,612 točke (p(t) = 0,017). Dokazali smo tudi, da se je gibljivost po koncu rehabilitacije statistično značilno izboljšala za 14 stopinj (p < 0,001). Med časom, ki je pretekel od operacije do pričetka rehabilitacije, in izboljšanjem gibljivosti je bila korelacija negativna, neznatna in statistično neznačilna (rho = –0,195; p = 0,174). Ugotovili smo, da se je kolenski rezultat po štirinajstdnevni rehabilitaciji statistično značilno izboljšal za 15 točk (p < 0,001).
Ključne besede: endoproteza kolenskega sklepa, osteoartroza, rehabilitacija endoproteze, vprašalnik Knee Society Score
Objavljeno: 13.09.2022; Ogledov: 121; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

16.
Telesne aktivnosti in prehranske navade študentov fizioterapije v času COVID-19 epidemije
Urban Krupenko, 2022

Opis: Uvod in namen: V Sloveniji je bila epidemija COVID-19 virusa razglašena marca 2020. S tem je bila uvedena 14 dnevna karantena. Telesna neaktivnost in sedentarni čas sta se v tem času med ljudmi povečala. Vprašanje pa je bilo, v kakšni meri je epidemija vplivala na študente. Zato smo v raziskavi spraševali študente fizioterapije o spremembah telesne aktivnosti in prehranskih navad v času COVID-19 epidemije. Metode: V raziskavi je sodelovalo 26 anketirancev (5 moških in 21 žensk). Uporabili smo anketna vprašalnika SIMPAQ in GPAQ. Študenti so izpolnili vprašalnika pred uvedeno karanteno ter v času omejevalnih ukrepov. Rezultati: Preiskovanci so bili telesno bolj aktivni v času omejevalnih ukrepov. Dnevno povprečje števila minut zmerno do visoko intenzivne telesne aktivnosti (ZVTA) se je povečalo za 33 odstotkov, količina porabljene energije (MET) pa za 50 odstotkov. Moški anketiranci so poročali več visoko intenzivne telesne aktivnosti kot ženske, ženske pa so poročale več zmerno intenzivne telesne aktivnosti. Čas aktivnega transporta se je pri vseh zmanjšal za 15 odstotkov. Večji sedentarni čas smo opazili pri moških. Prehranjevalne navade anketirancev se niso spremenile. Rezultati so tako pokazali nasproten trend, kot so ga beležili raziskovalci drugod po svetu. Uporabnost: Rezultati kažejo, da je možno izvajati telesne aktivnosti v času omejevalnih ukrepov. Smiselno je ozaveščati javnost o ključnemu pomenu redne telesne aktivnosti in zdravega življenjskega sloga. Omejitve: Raziskava bi morala imeti več preiskovancev, ki so izpolnili vprašalnika pred ukrepi in med COVID-19 ukrepi.
Ključne besede: COVID-19, SIMPAQ, GPAQ, telesna aktivnost, sedentarno vedenje, prehranjevalne navade
Objavljeno: 13.09.2022; Ogledov: 98; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1015,46 KB)

17.
Klinične smernice za fizioterapevtsko obravnavo bolnikov po okvari hrbtenjače
Maša Slevec, 2022

Opis: Okvara hrbtenjače je lahko posledica travme, bolezni ali degenerativnih sprememb. Posledice se kažejo v izgubi telesnih funkcij kavdalno od ravni okvare. V diplomski nalogi smo raziskovali, ali obstajajo klinične smernice za fizioterapevtsko obravnavo bolnikov po okvari hrbtenjače. Ugotovili smo, da je vsa literatura namenjena posameznim področjem obravnave (npr. respiratornih funkcij), ki pa bolezensko niso specifična. Po pregledu literature smo smernice strnili in jih razvrstili glede na raven okvare hrbtenjače. Ugotovljeno je bilo, da je obravnava okvar vratnega dela hrbtenice najbolj kompleksna. Z upadanjem ravni okvare upada tudi prizadetost pacienta in se veča stopnja samostojnosti. Pri višjih vratnih okvarah je obravnava osredotočena na nemoteno respiracijo, saj je ta bistvena za preživetje. Z nižanjem ravni okvare se obravnava osredotoča na obvladovanje ročnega vozička in učenje transferja. Nekateri pacienti se učijo tudi stoje in hoje z različnimi pripomočki. Z nižanjem ravni okvare se pacienti osredotočajo na učenje čim bolj funkcionalne hoje z ali celo brez pripomočkov. Nekateri pacienti se na tej ravni še vedno srečujejo z motnjami križnih funkcij. Ugotovljeno je bilo, da se fizioterapevtska obravnava precej razlikuje glede na raven okvare. Dejstvo pa je, da se ne glede na raven okvare osredotoča na doseganje najvišje stopnje samostojnosti, ki je za to raven dosegljiva.
Ključne besede: Poškodba hrbtenjače, rehabilitacija, fizioterapevtska obravnava, klinične smernice
Objavljeno: 13.09.2022; Ogledov: 163; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (627,37 KB)

18.
Učinkovitost fizioterapevtske obravnave tendinopatij spodnjih okončin
Vesna Wolf, 2022

Opis: Tendinopatije predstavljajo velik delež športnih poškodb, vzrok za njihov nastanek pa se skriva v čezmernih ponavljajočih se obremenitvah. Simptomi tendinopatij zavzemajo bolečino, občutljivost na dotik, omejeno funkcijo in morebitno otekanje tetive. Med najpogostejše tendinopatije spodnjih udov se uvrščajo tedinopatija patelarnega ligamenta, ahilove tetive in glutealnih mišic. Zdravljenje tendinopatij je v prvi vrsti konzervativno, v primeru njegove neuspešnosti pa sledi operativni poseg. Konzervativna obravnava tendinopatij je sestavljena iz različnih fizioterapevtskih modalitet, med katerimi se v največji meri uporablja kinezioterapevtske pristope. V diplomskem delu smo želeli preveriti ter med seboj primerjati učinkovitost različnih fizioterapevtskih metod in tehnik pri obravnavi tendinopatij spodnjih okončin. Namen je bil tudi preveriti uporabnosti biomarkerjev za sledenje napredku zdravljenja ter na podlagi rezultatov podati smernice za rehabilitacijo tendinopatij. Na podlagi pregleda literature smo ugotovili, da je kinezioterapija učinkovita pri zmanjševanju bolečine in izboljšanju funkcije, pri čemer EKS vadba po Alfredsonovem protokolu ni učinkovitejša od EKC-KON vadbenih protokolov (Silbernagelov, Stanish in Curwinov ter HSR) kot je veljalo prepričanje v preteklosti. Metode fizikalne terapije (NL in UGV) naj se uporabljajo kot dodatno sredstvo za zmanjševanje bolečine, poglavitni del zdravljenja pa naj predstavlja kinezioterapija. Glede na smernice naj se vadba začne z IZOM vadbo, nadaljuje z IZOT vadbo ter zaključi z vadbo pliometrije ter športno specifičnimi gibanji. Vadbeni programi naj upoštevajo načela postopnega stopnjevanja obremenitve in naj bodo individualno prilagojeni značilnostim pacienta. Biološki biomarkerji, opazovani z UZ in MRI, so učinkoviti pri zaznavanju sprememb v strukturni zgradbi tetiv ter razlikovanju med asimptomatsko in simptomatsko stranjo. Kljub temu postavitev diagnoze tendinopatije v osnovi ostaja klinične narave, slikovna diagnostika pa naj se uporabi kot dodatno diagnostično sredstvo. Študije si niso enotne v trditvi, da so biološki biomarkerji učinkoviti pri spremljanju napredka zdravljenja. Zaključujemo, da so trenutno najbolj učinkoviti parametri za spremljanje napredkov v zdravljenju klinični kazalniki, in sicer spremembe v bolečini, funkciji, moči in gibljivosti prizadetega telesnega predela. Menimo, da so v prihodnosti potrebne nadaljnje raziskave, ki bi med seboj primerjale učinkovitost kinezioterapije ter fizikalne terapije dolgoročno (> 12 tednov), treba pa bi bilo tudi postaviti nove smernice obravnave za vsako tendinopatijo spodnjih okončin posebej.
Ključne besede: tendinopatija, kinezioterapija, biomarkerji
Objavljeno: 28.07.2022; Ogledov: 218; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

19.
FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA PO OPERACIJI RAKA DOJKE
Karmen Novak Hren, 2022

Opis: Sekundarni limfedem (SLE) je pogost zaplet, ki nastane po zdravljenju raka dojke. Prvi znaki so opaženi v enem ali dveh mesecih po operaciji, lahko tudi nekaj let pozneje, predvsem zaradi poškodb ali vnetij na roki. Je posledica čezmernega zastajanja beljakovinsko bogate tekočine v medceličnem prostoru, zaradi nepravilnega delovanja limfnega sistema, ki je bil poškodovan zaradi mastektomije, obsevanja, odstranjenih pazdušnih bezgavk, povišanja telesne teže, poškodbe ali infekcije. Izraža se kot kronično otekanje zgornjega uda, predela okoli lopatice, podpazdušnega dela in področja dojke. Če SLE ni diagnosticiran in zdravljen v začetni fazi, lahko napreduje v pojav številnih zapletov, ki vodijo v zmanjšanje gibljivosti in sposobnosti za opravljanje vsakodnevnih aktivnosti, posledično pa tudi v poslabšanje psihološkega statusa pacientke. Zdravljenje je multimodalno, tako konzervativno kot kirurško, vendar ima fizioterapevtska obravnava vodilno vlogo pri obravnavi pacientk s SLE. Pomembno je hitro ukrepanje s pravilnim terapevtskim pristopom. Osnovna terapija je kompleksna dekongestivna fizioterapevtska obravnava, ki vključuje manualno limfno drenažo, kompresijsko povijanje, terapevtske vaje v kompresiji ter nego in redno pregledovanje kože. Vloga fizioterapevta je, da s pomočjo fizioterapevtskih metod in tehnik sledi ciljem terapije, kot so zmanjšati obstoječe otekline, fibrozno tkivo, povečati limfno cirkulacijo in vzdrževati primerno stanje kože. Pri obravnavi moramo še posebej upoštevati individualne potrebe pacientke, njene zmogljivosti in sposobnosti glede na klinični status osnovne bolezni, fizikalni in psihološki status. Prizadevati si moramo, da pacientko seznanimo o vzroku, poteku bolezni in jo podučimo o pomembnosti nege ter samopregledovanja kože, naučimo pravilne izvedbe vaj, spodbujamo k rednemu samopovijanju ali nošenju kompresijskih oblačil. Le z medsebojnim aktivnim sodelovanjem bo fizioterapevtska obravnava dolgoročno uspešna in vplivala na boljšo kakovost življenja pacientk s SLE po operaciji raka dojke.
Ključne besede: Rak na prsih, kompleksna dekongestivna terapija, limfedem, rehabilitacija, fizioterapija.
Objavljeno: 06.07.2022; Ogledov: 266; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (945,90 KB)

20.
Vloga glasbene terapije pri fizioterapevtski obravnavi oseb z Alzheimerjevo demenco
Nika Konečnik, 2022

Opis: Uvod in namen: V diplomski nalogi smo s pomočjo pregleda znanstvene literature želeli preveriti, ali je uporaba glasbe koristna pri fizioterapevtski obravnavi oseb z Alzheimerjevo demenco (AD) in ali glasbena terapija blagodejno vpliva na osebe z AD. Demenca je čedalje pogostejši pojav pri starejših, zato je pomen nefarmakoloških pristopov še toliko večji. Metode: Metodologija diplomske naloge temelji na pregledu znanstvene literature, ki smo jo poiskali s pomočjo spletnih baz PubMed in Googlov Učenjak. Rezultati: Ugotovili smo, da ima glasbena terapija pozitivne učinke na psihično in fizično počutje pri osebah z AD ter da pripomore k izboljšanju kakovosti življenja. Uporabnost: Diplomska naloga je uporabna za fizioterapevte, ki so zaposleni v institucijah s starejšimi osebami z demenco, in za kader, ki prav tako sodeluje pri obravnavi teh oseb. Omejitve: Izključitveni in vključitveni dejavniki, starost člankov in majhen vzorec pri raziskavah, ki oteži posploševanje rezultatov na celotno populacijo.
Ključne besede: Alzheimerjeva demenca, fizioterapija, glasbena terapija, rehabilitacija
Objavljeno: 06.07.2022; Ogledov: 253; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (472,83 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh