Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Rupture meniskusa so pogosta ortopedska patologija. Za uspešno zdravljenje sta ključna pravilno postavljena diagnoza in zadostno znanje o anatomskih strukturah meniskusa. Ne poznamo splošno sprejete metode o postavitvi klinične diagnoze rupture, ker je pogosto težko ločiti rupturo od drugih pogostih poškodb kolena. Pri diagnosticiranju uporabljamo kombinacijo anamneze, fizičnega pregleda z uporabo kliničnih testov ter magnetno resonanco, s katero lahko izključimo pridružene akutne patologije in ocenimo degenerativne spremembe v kolenu. Pri degenerativnih rupturah operacija ni prva izbira, bolniku priporočamo rehabilitacijo s kinezioterapijo. Po travmatskih rupturah pogosto sledi operativno zdravljenje s šivanjem meniskusa, ki mu sledi rehabilitacija. Najpomembnejši in glavni cilj rehabilitacije je zmanjšanje intenzitete bolečine, povrnitev mišične moči in funkcije ter izboljšanje gibljivosti v kolenskem sklepu. Pristop zdravljenja vedno prilagodimo individualno glede na zahtevnost poškodbe, raznolikosti simptomov ter individualne strukturne značilnosti. Pospešen rehabilitacijski program uporabimo pri perifernih RM, bolnik takoj delno obremeni koleno, takoj začne krčiti koleno in ne uporablja ortoze. Pri kompleksnih RM sledimo omejenemu programu in je rehabilitacija končana okvirno po štirih mesecih. Zaradi premalo izvedenih kakovostnih raziskav v pregledu literature nismo zasledili enotnega protokola za pooperativno rehabilitacijo po šivu meniskusa s področja kinezioterapije in drugih fizioterapevtskih metod. Ugotovili pa smo, da je kinezioterapija najučinkovitejša metoda rehabilitacije po operaciji šiva meniskusa.
Ključne besede: ruptura meniskusa, šiv meniskusa, fizioterapija, kinezioterapija, rehabilitacija
Objavljeno v ReVIS: 11.02.2025; Ogledov: 435; Prenosov: 21
Celotno besedilo (704,87 KB)

Opis: Uvod in namen: Namen diplomske naloge je proučiti pomen fizioterapevtske obravnave pri mladostnikih z lordozo. V pregledani literaturi smo raziskali pomen kinezioterapevtske obravnave pri mladostnikih z lordozo ter poiskali načine, kako se z njo spopasti in izboljšati telesno držo. Metode: Diplomska naloga temelji na pregledu in analizi literature. Do znanstvene in strokovne literature smo dostopali na naslednjih spletnih bazah: PubMed, Google schoolar, COBISS, PEDro, Openscience in v knjižnici Visokošolskega zavoda Fizioterapevtika. Izbrali smo si vključitvene in izkjučitvene kriterije. Vključitveni kriteriji so bili strokovno analizirane raziskave v angleškem in slovenskem jeziku, raziskave med letoma 2014 - 2024, randomizirane kontrolirane raziskave, enojne slepe raziskave in metaanalize. Rezultati: V rezultatih je bilo vključenih 7 raziskav. Skupno je v raziskavah sodelovalo 685 preiskovancev, ki so bili razdeljeni v kontrolno in eksperimentalno skupino. Trajanje vadbenih programov je bilo od osem do dvanajst tednov. Ugotovili smo, da imajo vsi vadbeni programi, uporabljeni v raziskavah, pozitiven vpliv na izboljšanje in zmanjšanje lordoze. Uporabnost: Diplomska naloga je namenjena vsem, ki si želijo razumeti vpliv kinezioterapije pri lordozi in ustrezno ukrepati. Omejitve: Zaradi nejasnih dolgoročnih učinkovitosti o vajah za izboljšanje in zmanjšanje lordoze, bi bilo smiselno nadaljnje raziskovanje, ki bo vključevalo več oseb in bi potekalo daljše časovno obdobje. Po daljšem časovnem obdobju po vadbenih programih bi opravili testiranje. Smiselno pa bi bilo tudi pripraviti več raziskav z različnimi starostnimi skupinami. S tem bi izboljšali rehabilitacijsko strategijo.
Ključne besede: telesna drža, fizioterapija, lordoza, vaje
Objavljeno v ReVIS: 17.12.2024; Ogledov: 484; Prenosov: 25
Celotno besedilo (816,04 KB)

Opis: Razmik preme trebušne mišice (diastastis recti abdominis – DRA) je prekomerno povečan razmik med levo in desno polovico preme trebušne mišice po beli črti trebuha. Cilj fizioterapevtske obravnave je ohraniti in izboljšati tonus, moč in nadzor trebušnih mišic in na ta način zmanjšati obremenitev bele črte trebuha in tako povrniti normalno delovanje trupa. Namen diplomske naloge je proučiti literaturo o fizioterapevtskih metodah in tehnikah za obravnavo žensk z DRA. Metode: Sistematičen pregled literature o fizioterapevtski obravnavi žensk z DRA iz podatkovnih baz PubMed, PEDro in Cochraine Library. Rezultati: Na podlagi 13 vključenih raziskav smo ugotovili, da imajo fizioterapevtske metode in tehnike s poudarkom na ustvarjanju napetosti v LA, izboljšanju živčno-mišičnega nadzora, moči in splošne funkcionalnosti trupa, večjo klinično vrednost od osredotočanja samo na zmanjševanje IRD. Uporabnost: Rezultati zaključnega dela so uporabni za vse fizioterapevte, ki obravnavajo ženske s simptomatskim razmikom preme trebušne mišice. Omejitve: Omejitveni dejavniki zajemajo v študijah nenatančno opredeljene raziskovalne skupine, neenotni diagnostični kriteriji in pomanjkanje longitudinalnih študij, ki proučujejo učinke fizioterapevtskih metod in tehnik 6 do 12 mesecev po zaključku fizioterapevtske obravnave.
Ključne besede: razmik preme trebušne mišice, fizioterapevtska obravnava, diagnostika.
Objavljeno v ReVIS: 10.12.2024; Ogledov: 450; Prenosov: 18
Celotno besedilo (602,77 KB)

Opis: Življenjska doba se v razvitem svetu hitro podaljšuje, s tem pa nastaja vse več sprememb na telesnem in kognitivnem področju. Zaradi upada telesnih in kognitivnih sposobnosti starejših oseb prihaja do vse več padcev in posledično zlomov. Najbolj pogost je zlom kolčnega sklepa, ki običajno zahteva kirurško zdravljenje pri starejših osebah. Zlomljen kolk nadomestijo z umetnim oziroma totalno endoprotezo. Operacija po zlomu kolka poveča tveganje za zaplete pri zdravljenju, umrljivost in potreba po sami rehabilitaciji. Znano je, da skupek dejavnikov vpliva na sam potek in uspešnost rehabilitacijo, eden izmed dejavnikov tveganja je tudi kognitivni upad, ki povzroči zahtevnejšo obravnavo, saj je prizadeto dojemanje, razumevanje, mišljenje, sklepanje, spomin in pomnenje. Poleg kognitivnega upada, stanja prehranjenosti, funkcionalne ravni pred poškodbo, prisotnost depresije, nizek duševni status, višja starost, so negativni napovedniki uspešnosti rehabilitacije. Fizioterapevtska obravnava starejših oseb s kognitivnim upadom je zelo zahteven in dolgotrajen proces. Dokazano je, da zgodnja obravnava takšnih pacientov ter multidisciplinarni tim vpliva na samo uspešnost rehabilitacije. Pomembno je, da imajo ti pacienti možnost in dostopnost rehabilitacije ne glede na to ali so v domači oskrbi ali v institucionalnem varstvu. Velik pomen ima vloga fizioterapevta in drugih zdravstvenih delavcev ne samo pri rehabilitaciji pacientov, temveč tudi pri preprečevanju padcev in ohranjanju kognitivnih sposobnosti pri starejših osebah. Klinični primer je pritrdil raziskavam, da skupek negativnih dejavnikov, kot so kognitivni upad, visoka starost, prisotnost depresije, slaba prehranjenost, vplivajo na izid rehabilitacije in njeno uspešnost. S proučitvijo literature smo ugotovili, da je kognitivni upad le en dejavnik tveganja, ki napoveduje slabši izid rehabilitacije, zato z zagotovostjo zastavljene hipoteze ne moremo potrditi in ne v celoti zavreči, saj ni dovolj raziskav, ki bi to razmejile. Na tem področju je potrebno še veliko raziskovanja, da bi lahko prišli do zaključkov in priporočil za fizioterapevtsko obravnavo takšnih pacientov.
Ključne besede: starejše odrasle osebe, kognitivni upad, demenca, zlom kolka, rehabilitacija
Objavljeno v ReVIS: 10.12.2024; Ogledov: 556; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,16 MB)

Opis: Adhezivni kapsulitis oziroma sindrom zamrznjene rame je pogosta samoomejujoča patologija ramenskega sklepa, za katero so značilne bolečina, togost in progresivna izguba tako pasivnega kot aktivnega obsega gibljivosti v ramenskem sklepu. Kljub novejšim raziskavam, s katerimi se je izboljšalo razumevanje zamrznjene rame, je natančen patofiziološki proces še vedno slabo definiran, večina raziskav pa je enotnih, da gre za kapsularno vnetje s kasnejšo fibrozo. Dejavniki tveganja so poškodba rotatorne manšete, diabetes, bolezni ščitnice, miokardni infarkt, možganska kap in različne avtoimunske bolezni. V večini primerov je diagnoza klinična, slikovna diagnostika pa se uporablja predvsem za izločanje drugih stanj. Zaradi dokaj slabega razumevanja patološkega stanja in pomanjkanja raziskav pogosto predstavlja izziv pri postavljanju diagnoze, kot tudi pri samem zdravljenju. Bolezen je pogosto samoomejujoča, vendar lahko traja več let, v nekaterih primerih pa simptomi nikoli ne prenehajo v celoti. Z namenom izboljšanja stanja je najpogosteje predpisana oblika zdravljenja fizioterapija, katere cilj je zmanjšati bolečino in prizadetost, izboljšati gibljivost ramenskega sklepa ter izboljšati kakovost življenja. V diplomskem delu so podrobno predstavljene anatomija ramenskega sklepa, patologija adhezivnega kapsulitisa, njegova klinična slika, diagnoza ter fizioterapevtske metode, tehnike in njihova učinkovitost pri zdravljenju. Zaradi slabega razumevanja patološkega stanja priporočamo izvedbo nadaljnjih obsežnih raziskav na področju patofiziologije, etiologije, diagnoze in zdravljenja adhezivnega kapsulitisa. Analiza najnovešje znanstvene in strokovne literature je pokazala pomembne kratkoročne in dolgoročne učinke kombiniranja različnih tehnik manualne terapije, kinezioterapije in fizikalnih modalitet na zmanjšanje bolečine, prizadetosti ter povečanje aktivnega in pasivnega obsega gibljivosti glenohumeralnega sklepa pri bolnikih z adhezivnim kapsulitisom rame. Če si prizadevamo v prihodnosti določiti smernice oziroma najučinkovitejše protokole fizioterapevtske obravnave pri zdravljenju zamrznjene rame, bo potrebno izvesti dodatne visokokakovostne študije, osredotočene na učinkovitost posamezne fizioterapevtske metode oziroma tehnike.
Ključne besede: adhezivni kapsulitis, zamrznjena rama, zdravljenje, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 25.09.2024; Ogledov: 642; Prenosov: 67
Celotno besedilo (882,81 KB)