Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Sprednja križna vez je pomembna vez v kolenskem sklepu, ki stabilizira sklep in preprečuje anteroposteriorni premik golenice na stegnenico. ACL je sestavljen iz kolagenskih vlaken tipa I, ima kompleksno anatomijo in opravlja pomembno vlogo pri delovanju kolena. Ruptura sprednje križne vezi je pogosto povezana z mehanizmom poškodbe, ki vključuje močne rotacijske sile in valgusno obremenitev kolena. Diagnozo lahko postavimo s pomočjo kliničnih testov, pri čemer je Lachmanov test najnatančnejši. Napačna diagnoza po izvedenem kliničnem testiranju ni nemogoča, zato je lahko uporaba slikovnih preiskav, kot je magnetna resonanca, koristna za natančnejšo diagnozo. Poznamo konzervativno in operativno zdravljenje po poškodbi ACL. Cilji zdravljenja posameznika z rupturo ACL vključujejo povrnitev funkcije kolena, odpravljanje psiholoških ovir, preprečevanje nadaljnjih poškodb in zmanjšanje tveganja za osteoartritis kolena. Konzervativno zdravljenje vključuje fizikalno terapijo za krepitev mišic spodnjih okončin, vendar je potrebno zavedanje, da koleno ostane nestabilno in ranljivo za poškodbe še nekaj časa po zdravljenju. Pacienti, ki se odločijo za konzervativno zdravljenje, morda potrebujejo prilagoditev dejavnosti, zlasti tisti, ki se vračajo k športom s pogostimi vrtenji in z nenadnimi spremembami smeri. Poseben poudarek je na živčno-mišičnem treningu, vključno s treningom perturbacij, ki pomaga izboljšati dinamično stabilnost kolena. V rehabilitacijskem procesu je pomembno prilagajanje dejavnosti glede na vrsto športa, ki jo opravlja posameznik, in stopnjo telesne pripravljenosti. Rehabilitacija vključuje več faz, od odpravljanja akutnih simptomov do postopnega vračanja k športnim dejavnostim. Poudarja se pomen individualnega pristopa in spremljanja pacientov skozi različna življenjska obdobja, saj se cilji, vrednote in življenjske prioritete lahko sčasoma spreminjajo.
Ključne besede: Koleno, sprednja križna vez, fizioterapevtska obravnava, rehabilitacija.
Objavljeno v ReVIS: 25.09.2024; Ogledov: 865; Prenosov: 76
Celotno besedilo (682,94 KB)

Opis: Herniacija v ledvenem delu hrbtenice nastane kot posledica protruzije medvretenčne ploščice skozi razpoko v zunanjem krozˇnem obodu v njegovi najšibkejši točki. Značilna je bolečina v krizˇu in/ali v spodnjem udu, omejena gibljivost hrbtenice, pozitivni testi na nateg ter pogosto vidimo t. i. radikularne znake, ki pomenijo okvaro spodnjega motoričnega nevrona na področju hrbteničnih zˇivcev z mozˇnostjo prisotnih parez po dermatomski delitvi, oslabljenimi refleksi in normalnim ali zmanjšanim mišičnim tonusom.
Ključne besede: Diskus hernija ledvene hrbtenice, kirurško zdravljenje, konzervativno zdravljenje, Dolgoročni izidi, operativno zdravljenje v primerjavi s konzervativnim, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 24.09.2024; Ogledov: 594; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1,23 MB)

Opis: Uvod in namen: Poškodbe kolenskega sklepa so vse bolj pogoste. Ena izmed njih je poškodba meniskusa. Do poškodbe lahko pride zaradi prevelike zunanje sile ali nekoordiniranih gibov ali pa gre za poškodbo, ki spremlja kompleksnejše poškodbe kolena. Meniskus je hrustančno fibrozna ploščica v obliki črke C, ki ščiti sklepni hrustanec pred velikimi obremenitvami. Zdravljenje zajema predvsem konzervativno možnost fizikalne terapije. Če ta metoda ne privede do izboljšanja, se svetuje kirurško zdravljenje. Učinkovite metode in tehnike zdravljenja so terapija TECAR, ultrazvok, laser, manualna terapija, hlajenje in funkcijska vadba. Namen diplomske naloge je pregled strokovne literature o rehabilitaciji po artroskopiji kolena. Zanimalo nas je, ali je treba z vajami pričeti takoj po posegu. Želeli smo tudi ugotoviti, ali so rezultati zgodnje postoperativne rehabilitacije uspešnejši, če pacient poleg fizioterapevtske obravnave opravlja samostojno vaje tudi doma. Metode: Sistematični pregled literature o učinkovitosti fizioterapevtske obravnave pri pacientih s poškodbo meniskusa s pomočjo elektronskih baz podatkov PubMed, Cochraine Library in PEDro. Rezultati: V diplomski nalogi smo s pregledom desetih strokovnih člankov analizirali različne metode in tehnike za zdravljenje poškodbe meniskusa. Uporabnost: Predstavitev najnovejših pristopov fizioterapevtske obravnave pacienta s poškodbo meniskusa na podlagi strokovne in znanstvene literature. Omejitve: Majhno število visokokakovostnih študij in majhni vzorci preiskovancev. Ključne besede: meniskus, koleno, fizioterapija, rehabilitacija, artroskopija kolena, kirurški poseg, bolečina.
Ključne besede: meniskus, koleno, fizioterapija, rehabilitacija, artroskopija kolena, kirurški poseg, bolečina
Objavljeno v ReVIS: 24.09.2024; Ogledov: 857; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,48 MB)

Opis: Poškodbe rotatorne manšete (RM) pri športnikih nastanejo zaradi velikih obremenitev ramenskega sklepa pri kontaktnih športih in športnikih z značilnimi gibi rok nad višino glave, kjer abdukcija skupaj z zunanjo rotacijo negativno vpliva predvsem na mišico supraspinatusa. Pojavijo se kot posledica akutnih poškodb, kot so neposredni udarci, padci na iztegnjeno roko ali kronična prekomerna uporaba in ponavljajoče se mikrotravme. Za postavitev diagnoze ima ključno vlogo klinični pregled z anamnezo, inspekcijo, palpacijo, oceno aktivnega in pasivnega obsega gibanja, oceno mišične moči, diagnostičnim slikanjem ter kliničnimi provokacijskimi testi. Slikanje z magnetno resonanco (MRI) in ultrazvok (UZ) imata podobno občutljivost in specifičnost za oceno nativne RM. S fizioterapevtsko obravnavo želimo zmanjšati bolečino in vnetje, izboljšati gibljivosti glenohumeralnega (GH) sklepa ter izboljšati stabilnost, moč in živčno-mišični nadzor. Zdravljenje poteka konzervativno in vključuje celovit rehabilitacijski program, protivnetna zdravila in injiciranje kortikosteroidov. Fizioterapevtske metode in tehnike za zdravljenje poškodb RM pri športnikih so kinezioterapija, mobilizacija sklepa, terapija s kineziološkimi trakovi, termoterapija, terapija s suhim iglanjem, terapija z uporabo laserja in ultrazvoka. Pri športnikih s tendinopatijo s sočasno delno raztrganino ali brez nje, ki se na ostale metode konzervativnega zdravljenja ne odzivajo, priporočamo tudi terapijo z globinskimi udarnimi valovi. Operativno zdravljenje je rezervirano le za športnike, pri katerih konzervativno zdravljenje ni bilo uspešno. V diplomskem delu smo s pregledom strokovne literature predstavili učinkovitost fizioterapevtske obravnave pri zdravljenju poškodb RM športnikov in s pomočjo raziskav, ki navajajo dobre rezultate, potrdili, da so predstavljene fizioterapevtske metode in tehnike učinkovite pri zdravljenju poškodb RM športnikov.
Ključne besede: Rotatorna manšeta, športniki, konzervativno zdravljenje, poškodbe, rehabilitacija, fizioterapevtska obravnava.
Objavljeno v ReVIS: 02.07.2024; Ogledov: 1016; Prenosov: 129
Celotno besedilo (1,06 MB)

Opis: Poškodba sprednje križne vezi (v nadaljevanju: ACL) spada med najpogostejše športne poškodbe. Najpogosteje se pojavi pri športih, ki vključujejo hitre spremembe smeri gibanja, skoke in doskoke. Povzroči lahko bolečino, oteklino, mišično oslabelost, nestabilnost v kolenu, spremenjen obseg gibanja ter spremenjeno mehaniko gibanja. Za diagnosticiranje poškodbe se uporabljajo testi kot so Lachmanov, Pivot – shift in sprednji predalčni test, za potrditev diagnoze pa se opravi magnetna resonanca. Zdravljenje poteka konzervativno ali operativno. Športniki se pogosto odločijo za operativno zdravljenje, ki vključuje odstranitev pretrganega ligamenta ter zamenjavo s kitnim presadkom. Po operaciji bolnik potrebuje rehabilitacijo, ki traja od 6 do 9 mesecv. Ta vključuje zmanjšanje otekline, bolečine, čimprejšno popolno ekstenzijo kolena, krepitev mišic ter izboljšanje mehanike gibanja in živčno – mišičnega nadzora. Izguba propriocepcije je ena izmed glavnih težav po rekonstrukciji ACL, zato je proprioceptivna vadba ključnega pomena, saj omogoča boljše rezultate ter zmanjša tveganje za ponovne poškodbe. Pomembna je za nadzor mišic, ohranjanje dinamične stabilnosti kolena ter za izboljšanje živčno – mišičnega nadzora. Z analizo člankov smo ugotovili, da je proprioceptivna vadba pomembna ne le za izboljšanje ravnotežja, ampak tudi za izboljšanje mišične moči, kinematike gibanja, funkcije kolena, zaznavanja položaja sklepov in gibanja ter sklepnih kotov. Za uspešno zdravljenje je potrebna individualna in celostna obravnava pacienta, saj omogoča izboljšanje bolnikovega stanja ter čimprejšno vrnitev na stopnjo aktivnosti kot je bila pred poškodbo.
Ključne besede: Sprednja križna vez, rehabilitacija, propriocepcija, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 02.07.2024; Ogledov: 852; Prenosov: 33
Celotno besedilo (2,47 MB)