31. Fizioterapevtska obravnava bolnika pri poškodbi caudae eqinaeRenata Zupančič, 2022 Opis: Uvod in namen: Ena od poglavitnih lastnosti poškodbe hrbtenjače je začasna ali trajna okvara telesnih funkcij distalno od ravni poškodbe. Pri poškodbah hrbtenjače v spodnjem delu hrbta najpogosteje govorimo o sindromu caude equine. Namen fizioterapevtske obravnave je povrnitev funkcije, preprečevanje nastanka sekundarnih zapletov ter zmanjševanje bolečin in depresivnih motenj. Učinkovitost mnogih fizioterapevtskih metod in tehnik ni povsem znana, zato je namen diplomske naloge pregledati literaturo na temo njihove učinkovitosti in predlagati najučinkovitejši program fizioterapevtske obravnave pri bolnikih po poškodbi hrbtenjače v spodnjem delu hrbta. Metode: Diplomska naloga temelji na sistematičnem pregledu strokovne literature, ki smo jo pridobili v elektronskih bazah podatkov PubMed in Cochrane Library. Rezultati: Proučili smo 23 študij. Ugotovili smo, da visokokakovostnih študij, ki bi jasno potrdile učinkovitost fizioterapevtskih metod in tehnik pri zdravljenju poškodb hrbtenjače v spodnjem delu hrbta, primanjkuje. Uporabnost: Rezultati so uporabni pri izbiri metod in tehnik zdravljenja pri bolnikih s poškodbo hrbtenjače v spodnjem delu hrbta. Omejitve: Pregledane študije imajo majhno število vključenih preiskovancev ali raziskav ter kratek čas trajanja študij.
Ključne besede: poškodba hrbtenjače, sindrom caude equine, fizioterapevtska obravnava
Objavljeno: 14.06.2022; Ogledov: 274; Prenosov: 44
 Celotno besedilo (1,04 MB) |
32. Učinkovitost fizioterapevtske obravnave pacienta z utesnitvenim sindromom ramenskega sklepaTaja Kobilca, 2022 Opis: Bolečina v rami je ena izmed najpogostejših težav mišično-skeletnega sistema. Mednje spada tudi utesnitveni sindrom, ki predstavlja tretjino vseh bolečin v rami. Vzrokov za njegov nastanek je več. Najpogostejši razlog za bolečino in utesnitev ramenskega sklepa je tetiva mišice supraspinatus, ki poteka pod korakoakromialnim lokom. Zaradi zmanjšanja subakromialnega prostora pride do trenja. Za pojav utesnitve so bolj dovzetni atleti, ki se ukvarjajo s športom nad glavo, kot so košarka, rokomet, odbojka, plavanje, in posamezniki, katerih delo zahteva veliko aktivnosti nad glavo. Značilni simptomi utesnitvenega sindroma so bolečina pri gibih nad višino glave, bolečina pri ležanju na prizadeti strani in bolečinski lok. Bolečinski lok se pojavi med 60 in 120 stopinjami abdukcije. Klinično diagnozo postavimo s pomočjo specialnih testov in anamneze. Za potrditev diagnoze se uporabi slikovna diagnostika. Zdravljenje se začne z zmanjševanjem bolečine, nadaljuje pridobivanje obsega gibljivosti in konča s povrnitvijo mišične moči, ki je usmerjena predvsem v mišično ravnovesje. Poznamo konzervativni in operativni način zdravljenja. Med konzervativne metode zdravljenja spadajo kinezioterapija, elektroterapija, manualna terapija, kineziotaping, akupunktura, injekcije kortizona ter nesteroidna proti vnetna zdravila. Pri analizi člankov smo ugotovili, da je kinezioterapija najpogostejša metoda zdravljenja, zato lahko rečemo, da je tudi najučinkovitejša. Zelo pogosta kombinacija zdravljenja utesnitvenega sindroma je kinezioterapija z manualno terapijo, ki prikazuje pozitivne učinke zdravljenja. Kinezioterapiji, ki predstavlja vitalni del rehabilitacije, se dodajata tudi elektroterapija in aplikacija kinezioloških trakov. Za takojšnje zmanjšanje bolečine se uporabljajo tudi nesteroidna protivnetna zdravila in injekcije kortikosteroidov. Izbiro fizioterapevtskih metod je treba prilagoditi posamezniku, njegovim vzrokom za pojav utesnitve in znanju fizioterapevta. Sestava fizioterapevtske obravnave je odvisna od strokovnega znanja, opreme in pripomočkov, ki jih ima fizioterapevt na razpolago. V primeru neučinkovitega konzervativnega zdravljenja se priporoča operativni poseg.
Ključne besede: utesnitveni sindrom, ramenski sklep, rehabilitacija, fizioterapija, konzervativno zdravljenje
Objavljeno: 03.06.2022; Ogledov: 293; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,15 MB) |
33. PRAVICA DO SAMOODLOČBE PACIENTAMarija Kališnik, 2022 Opis: Pacientova pravica do odločanja o sebi spada v eno izmed zakonsko določenih pravic pacienta po ZpacP ter predstavlja eno najpomembnejših etičnih načel medicinske etike. Omenjena pravica daje pacientu možnost odločanja o sebi, kakšno oskrbo dovoljuje in kakšno ne. Ta pravica poudarja avtonomijo volje pacienta in njegovo aktivnost pri skrbi za svoje zdravje. Pacientova samostojnost pa ima poleg etične tudi pravno podlago, saj URS v 51. členu določa, da nikogar ni mogoče prisiliti v zdravljenje, razen v primerih, ki jih posebej določa zakon. Takšni zakonsko dopustni primeri prisilnega zdravljenja, kot je na primer obvezno cepljenje, ukrep osamitve ali karantene, prisilna hospitalizacija duševnih bolnikov in drugi, ščitijo zdravje in življenje drugih ljudi.
Naloga je osredotočena na predstavitev pomena pravice do samoodločbe in njenih predpostavk. Govori o omejitvah in izjemah pravice ter o pravni ureditvi v Sloveniji. Diplomsko delo je namenjeno predvsem posameznikom, ki si želijo izvedeti več o samem pomenu pravice ter njenemu uveljavljanju.
Ključne besede: pravica do samoodločbe, avtonomija pacienta, karantena, osamitev, cepljenje
Objavljeno: 02.06.2022; Ogledov: 258; Prenosov: 14
Celotno besedilo (820,29 KB) |
34. Fizioterapevtska obravnava kot podporno zdravljenje pri anksioznih motnjahAna Marija Kovač, 2022 Opis: Anksiozne motnje so najpogostejše duševne motnje, ki močno vplivajo na zdravstveno stanje in funkcionalne sposobnosti oseb, ki trpijo za njimi, poleg tega pa predstavljajo veliko breme tudi za družbo. Ker običajne oblike zdravljenja niso vedno učinkovite ali so osebam z anksioznimi motnjami nedostopne, strokovna javnost raziskuje, katere oblike zdravljenja bi lahko samostojno ali v kombinaciji z običajnimi terapijami izboljšale stanje ali celo ozdravile osebe z anksioznimi motnjami. V diplomski nalogi kot alternativno obliko zdravljenja anksioznih motenj predlagamo fizioterapevtsko obravnavo, zato smo s pregledom literature želeli preveriti, kakšno je stanje raziskav na tem področju in katere fizioterapevtske metode bi lahko bile uporabne pri zdravljenju anksioznih motenj. Ugotovili smo, da je fizioterapevtska obravnava primerna kot podporno zdravljenje anksioznih motenj in da zaenkrat največ dokazov o učinkovitosti obstaja za kinezioterapijo in sprostitvene tehnike. Za manualno terapijo in specialni metodi fizioterapije za duševno zdravje (BBAT, NPMP) smo našli zelo nizko raven dokazov in malo raziskav, zato ju v okviru tega dela ne moremo priporočiti. Ugotovili smo še, da je področje fizioterapije za zdravljenje anksioznih motenj (ter duševnih motenj nasploh) relativno slabo raziskano in zastopano znotraj zdravstvenih sistemov na svetovni ravni.
Ključne besede: anksioznost, anksiozne motnje, fizioterapija, duševno zdravje, duševne motnje, fizioterapija za duševno zdravje
Objavljeno: 20.05.2022; Ogledov: 291; Prenosov: 46
Celotno besedilo (561,65 KB) |
35. Učinki vadbe na nespecifično kronično bolečino v spodnjem delu hrbta pri odraslih osebahTilen Vehovec, 2022 Opis: Uvod in namen: Nespecifična bolečina je eden izmed najbolj pogostih bolečinskih sindromov ter glavni dejavnik za nezmožnost na delovnem mestu. Namen diplomskega dela je bil pregledati literaturo in ugotoviti, s katero vrsto vadbe lahko vplivamo na zmanjšanje intenzivnosti bolečine in izboljšanje funkcijske zmogljivosti pacientov ter ali ima intenzivnost vadbe vpliv na učinkovitost vadbe. Metode: S pomočjo deskriptivne metode dela smo s pregledom domače in tuje literature preverjali delovni hipotezi. Pri tem smo uporabljali spletne baze PubMed, Pedro in COBISS. Rezultati: V končni sistematski pregled je bilo vključenih 10
raziskav. Ugotovili smo, da so vadbe globokih stabilizatorjev trupa, pilatesa, po metodi PNF ter Tai Chi učinkovite pri obravnavi pacientov s kronično nespecifično bolečino v križu. Intenzivnost vadbe vpliva na učinkovitost vadbe, in sicer je visoko intenzivna vadba najučinkovitejša. Uporabnost: Pomen intenzivnosti vadbe lahko vpliva na kakovostnejšo obravnavo pacientov s kronično nespecifično bolečino v križu. Učinkovitost različnih vrst vadbe vpliva na raznolikost obravnave pri tovrstnih pacientih. Omejitve: Nepregledni članki, plačljivi članki ter nedostopnost do člankov ali celotnega besedila.
Ključne besede: nespecifična bolečina v križu, učinki vadbe, vadba, pilates, globoki stabilizatorji trupa, intenzivnost vadbe.
Objavljeno: 20.05.2022; Ogledov: 277; Prenosov: 26
Celotno besedilo (554,25 KB) |
36. Dolgotrajna oskrba in fizioterapevtska obravnava starejših odraslihŽiva Kozole, 2022 Opis: Staranje populacije postaja problematika 21. stoletja, saj z naraščajočim številom starejših odraslih narašča tudi potreba po dolgotrajni oskrbi, po drugi strani pa hiter tempo življenja sorodnikom onemoglih starejših odraslih pogosto ne omogoča, da bi zanje skrbeli v udobju njihovega doma. Pogosto pa je takšna oblika neformalne oskrbe starejših iz strani svojcev lahko udi zdravstveno nevarna, zahtevna in obremenjujoča. Nemalokrat so zato prisiljeni sorodnika predati v institucionalno varstvo. Mnogi starejši odrasli to spremembo vzamejo kot dobro, saj so bili doma morda osamljeni, na nekatere pa vpliva negativno, kar se lahko kaže tudi kot poslabšanje zdravstvenega stanja, prisotnost depresije in progresijo demence. Sorodnikom starejših odraslih na domu navadno pomaga patronažna služba, socialni oskrbovalci in redkeje fizioterapevti. Fizioterapija ima zato na področju dolgotrajne oskrbe izjemno potencialno razvojno vlogo pri krepitvi kakovosti staranja.
Ključne besede: Fizioterapija, starejši odrasli, dolgotrajna oskrba, imunski sistem.
Objavljeno: 20.05.2022; Ogledov: 267; Prenosov: 32
Celotno besedilo (822,77 KB) |
37. FIZIOLOŠKI ODZIVI NA HIDROTERAPIJO PRI FIZIOTERAPEVTSKI OBRAVNAVI KORONARNEGA BOLNIKARoman Šiler, 2022 Opis: Število srčnožilnih bolezni strmo narašča, saj po ocenah vsako leto umre 12 milijonov ljudi, predvsem v državah v razvoju. Zaradi naraščajočega bremena teh bolezni postaja koronarna srčna bolezen glavni vzrok srčnih operacij po vsem svetu.
Raziskave o koristih vadbe za zdravje srca in ožilja ter presnovo so obsežne in preverljivo dokumentirane. Vendar takšna vadba morda ni primerna za posameznike s spremljajočimi ortopedskimi ali mišičnoskeletnimi omejitvami, prekomerno težo ali drugimi zdravstvenimi težavami.
Vadba v vodi je zato lahko privlačna alternativa vadbi na kopnem za doseganje trdnejšega zdravja in telesne pripravljenosti pri teh skupinah pacientov. Čeprav je plavanje priljubljena oblika vadbe v vodi, zahteva posebne spretnosti in jo pogosto izvajamo z intenzivnostjo, ki je pri koronarnih pacientih morda ni mogoče varno predpisati. Kot ustrezna alternativa je bila zato predlagana pokončna vadba v vodi, vendar je presenetljivo malo znanega o učinkih pokončne vadbe v vodi za izboljšanje srčnožilnega sistema. Omejeni dokazi proučenih raziskav hidro gimnastike kažejo, da lahko redna vadba v globoki ali plitvi, termonevtralni vodi ugodno vpliva na kardiorespiratorno zmogljivost, moč, avtonomno regulacijo srca, vaskularno funkcijo, aktivacijo endotelijskih celic, hemostazo, vnetje nizke stopnje, neuro humoralno aktivacijo in kakovost življenja. Aerobna kapaciteta je najboljši kazalnik preživetja in tveganja za srčnožilno umrljivost. Čeprav ima maksimalna aerobna kapaciteta pomembno genetsko komponento in nanjo vpliva proces staranja, jo lahko znatno izboljšamo s treningom pri vseh starostnih skupinah in pri obeh spolih, kar so raziskave tudi dokazale. Hidro gimnastika mora tako, poleg aerobnih vaj, ki so še vedno „zlati standard“ v rehabilitaciji koronarnih pacientov, vključevati tudi vaje za povečanje moči.
Ugotovili smo, da imajo raziskave kar nekaj omejitev, ki se nanašajo na pomanjkljivo zasnovo raziskave, manjše število udeležencev, razlike med skupinami, ki onemogočajo randomizacijo, različno trajanje raziskav in spolno pristranskostjo. Prav tako so končne ugotovitve raziskav izključno veljale za klinično stabilne paciente z nizkim tveganjem, s stabilnim sinusnim ritmom, z ohranjenim iztisnim deležem levega prekata, brez okvare srčne zaklopke, ki narekuje specifično zdravljenje, ali hujša stopnja obstruktivne pljučne bolezni.
Uspešnost hidrogimnastike omogoča ponovne zmožnosti opravljanja dnevnih opravil, večjo vitalnosti, boljše splošno počutje in večjo voljo do življenja, ki lahko zopet postane aktivno.
Ključne besede: Kardiološka rehabilitacija, fiziološki učinki, hidroterapija, hidrogimnastika, kronično srčno popuščanje, koronarna arterijska bolezen
Objavljeno: 12.05.2022; Ogledov: 303; Prenosov: 43
Celotno besedilo (988,15 KB) |
38. Ugotavljanje primerne kinezioterapije za starejše odraslePatricia Jerman, 2022 Opis: Staranje prebivalstva je vedno bolj razširjen pojav v današnji družbi, saj se življenjska doba ljudi podaljšuje. Vedno več je starejših odraslih, ki zaradi staranja in z njim povezanega upadanja gibalnih sposobnosti, postaja vedno bolj gibalno oviranih, nefunkcionalnih pri vsakodnevnih opravilih in posledično vse bolj odvisnih od pomoči drugih. Zanimalo nas je, kaj je po priporočilih stroke primerna kinezioterapija za starejše odrasle, pri ohranjanju oziroma preprečevanju prehitrega upadanja gibalnih sposobnosti zaradi staranja in telesne nedejavnosti ter omogoča samostojno staranje in ohranjanje kakovosti življenja.
Osredotočili smo se predvsem na primerno kinezioterapijo za ohranjanje mišične moči, jakosti in mase ter ravnotežja, saj so te gibalne sposobnosti zelo pomembne pri preprečevanju sarkopenije, dinapenije, osteoporoze, padcev in z njim povezanimi zlomi. Po proučitvi člankov smo ugotovili, da je vadba proti uporu učinkovito sredstvo za ohranjanje ali pridobivanje kostne in mišične mase, mišične moči ter jakosti. Ugotovili smo, da je vadba za ravnotežje poglavitna komponenta kinezioterapije, saj zmanjšuje možnosti padcev in z njimi povezanih zlomov. Priporočamo večkomponentno, v ravnotežje usmerjeno vadbo. Poleg vadbe proti uporu ter vadbe za ravnotežje smernice za starejše odrasle priporočajo še vaje za gibljivost ter aerobno vadbo za vzdržljivost zmerne intenzivnosti v trajanju vsaj 150 minut na teden ali visoke intenzivnosti v trajanju vsaj 75 minut na teden. Za ohranjanje ali pridobivanje primernega funkcionalnega statusa je priporočljiva večkomponentna vadba, sestavljena iz vaj proti uporu, vaj za ravnotežje, aerobno vzdržljivost in gibljivost s poudarkom na vadbi proti uporu in vadbi za ravnotežje. Pomembno je, da kinezioterapijo, t.i. terapijo z gibanjem, izvajamo redno, kontinuirano s primernim izborom vaj ob upoštevanju zdravstvenih omejitev posameznika. Obremenitev, s katero določamo intenzivnost vadbe, naj bo postopna, oz. progresivna in prilagojena posameznikovi zmogljivosti ter njegovemu zdravstvenemu statusu.
Ključne besede: starejši odrasli, kinezioterapija, vadba proti uporu, vadba za ravnotežje, padci, mišična masa, mišična jakost, osteoporozni zlomi
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 306; Prenosov: 45
Celotno besedilo (703,71 KB) |
39. Pojavnost simptomatskih in asimptomatskih natrganin rotatorne manšeteLenart Hribovšek, 2022 Opis: Natrganine rotatorne manšete (NRM) so eden izmed najpogostejših vzrokov bolečine v rami. Prevalenca NRM znaša v splošni populaciji 22 %, kar 2/3 pa naj bi bilo asimptomatskih (ASIM). Namen diplomske naloge je pojasniti razlike med SIM in ASIM NRM in izdelati priporočila za pravilno obravnavo pacientov s sumom na NRM. Metode: Diplomska naloga ima obliko pregleda literature. Uporabili smo podatkovne baze NCBI (PubMed), PEDro in Cochrane Library. Rezultati: V splošni populaciji pojavnost ASIM NRM večja od SIM NRM. Poleg tega so za paciente z ASIM NRM značilni prizadetost nedominantne roke, normalna mišična moč in gibljivost, negativen znak utesnitve in velikost natrganine < 1,5 cm. Zdravljenje ni indicirano, svetujemo pa redne kontrolne preglede ter edukacijo o simptomih in dejavnikih tveganja. Uporabnost: Razvrščanje pacientov v tri skupine je uporabno v kliničnem okolju pri izbiri zdravljenja pacientov z NRM. Omejitve: Primanjkuje kakovostnih študij in kliničnih smernic za obravnavo pacientov z NRM.
Ključne besede: natrganina rotatorne manšete, simptomatska, asimptomatska, operativno zdravljenje, konservativno zdravljenje.
Objavljeno: 22.04.2022; Ogledov: 361; Prenosov: 73
Celotno besedilo (1,09 MB) |
40. Testi ravnotežja v fizioterapevtski diagnostiki in kinezioterapevtski programMonika Cuder Skrlič, 2022 Opis: Uvod in namen: Spremembe ravnotežja privedejo do zmanjšanja funkcijskih sposobnosti. Fizioterapevtska obravnava se začne s fizioterapevtsko diagnostiko, ki vključuje tudi ocenjevalne ravnotežne zmogljivosti. Namen diplomskega naloge je predstaviti pomen fizioterapevtske diagnostike ravnotežja, ki vključuje ocenjevalne postopke za oceno ravnotežnih zmogljivosti, izvedbo in oceno določenih ravnotežnih testov ter pomen ohranjanja in krepitve ravnotežja. Metode: Uporabljena je deskriptivna metoda. Pri preučevanju literature smo uporabljali ameriško podatkovno zbirko PubMed in slovenski sistem COBISS. Vključitvena merila so predstavljala vse vire informacij v navedenem časovnem obdobju, skladno s preučevano vsebino in članke. Izključitvena merila so obsegala vse prispevke izven časovnega obsega ter vsebinsko neskladne objave. Rezultati: V pregled literature smo vključili 10 ustreznih znanstvenih člankov. Uporabnost: Pregled sodobnih smernic lahko predstavlja oprijem za uspešno uporabo testov ravnotežja v fizioterapij ter kinezioterapevtske vadbe ravnotežja. Omejitve: Omejitev preglednega dela je predstavljala izbira podatkovne zbirke PubMed, ki pa smo jo želeli pregledati v namen preučevanja prisotnosti testov ravnotežja in kinezioterapevtske vadbe v izbrani medicinski zbirki podatkov.
Ključne besede: Ravnotežje, testi, kinezioterapija, diagnostika, vadba ravnotežja.
Objavljeno: 22.04.2022; Ogledov: 263; Prenosov: 28
Celotno besedilo (2,52 MB) |
