Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V tej nalogi želimo prikazati temnejšo, v mnogih primerih izpuščeno stran poslovanja, ki jo povzroča predvsem povečan stres v svetu, v katerem živimo. Torej, želimo prikazati mobing kot obliko neprimernega delovnega vedenja, ki škoduje ne samo posamezniku in organizaciji, temveč tudi široki mreži odnosov v družbenem sistemu. Mobing ima relativno kratko zgodovino, a kljub temu so ga številne definicije poskušale podrobneje opisati in razložiti njegovo pojavljanje. Zahvaljujoč raziskavam, je bila ustvarjena podoba za navadne ljudi, da lažje prepoznajo mobing in da se prepreči nadaljnje nadlegovanje na delovnem mestu. Mobing je izraz, ki postaja del vsakdanjosti in opisuje pojav, ki so ga strokovnjaki najprej označili kot psihični teror na delovnem mestu. Mobing je pojav, ki negativno vpliva na psihično, socialno in ekonomsko stanje posameznika. Zelo pomembno je njegovo pravočasno preprečevanje in razreševanje, in sicer tako z vidika organizacije kot tudi posameznika. Ključno vlogo pri tem imajo vodje v podjetju. Da bi ugotovili, kako se vodje spopadajo z mobingom, smo izvedli raziskavo. Pri raziskavi je bila uporabljena metodologija intervjujev z vodji v podjetju. Namen je bil ugotoviti, na kakšne načine si vodje v izbrani organizaciji prizadevajo preprečevati in razreševati mobing. Odgovori intervjuvancev so potrdili, da je mobing v njihovem podjetju prisoten. Intervjuvanci kot glavne pogoje za uspešno poslovanje in doseganje ciljev podjetja izpostavljajo dobre odnose in zadovoljstvo zaposlenih. Odgovori vprašanih so bili večinoma podobni. Njihovo stališče je, da je zaposlene treba ozaveščati in izobraževati, saj se na ta način mobing lahko prepreči ali vsaj omeji.
Ključne besede: mobing, delovni odnosi, nadrejeni, komunikacija, preprečevanje konfliktov, razreševanje konfliktov, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 2096; Prenosov: 158
Celotno besedilo (2,45 MB)

Opis: V diplomski nalogi bomo obravnavali zadovoljstvo uporabnikov z reševalnimi (nenujnimi) ter sanitetnimi prevozi v podjetju Meri Impex, d. o. o. Dotaknili se bomo tudi razlik med izvajanjem samega dela v Sloveniji in v tujini (Avstrija, Hrvaška, Nizozemska). Med najbolj razvitimi v Sloveniji je prav prej omenjeno podjetje. Obdelali smo tudi temo virusa z nazivom Sars-CoV-2, zaradi katerega so se v vsaki panogi mnoge stvari spremenile. Podatke smo pridobili s kvalitativno in kvantitativno analizo, ki smo jih izvedli z intervjujem direktorice podjetja, in anketo uporabnikov prevoza. Preko anket smo torej raziskovali, kako so uporabniki zadovoljni z izvedbo samega transporta ter kaj bi po njihovem mnenju pripomoglo k izboljšanju le-tega. Tukaj smo ugotovili, da se pacienti najbolje počutijo, ko so deležni prevoza z vozilom Mercedes-Benz Sprinter. Omejitve z izvedbo anket zaradi virusa so nam vzele predvsem veliko časa za izvedbo le-teh. Z intervjujem direktorice podjetja smo želeli izvedeti, kakšen pogled ima na doseganje večjega zadovoljstva uporabnikov z udobnostjo. S to analizo smo ugotovili, da v omenjenem podjetju upoštevajo predhodne slabe izkušnje z nakupom manj udobnih vozil in opreme in predvsem finance. Direktorico podjetja smo zaradi težje dostopnosti zaradi epidemije težko dobili (sistemizacija dela), zato se je bilo za čas za analizo težko dogovoriti. V tej panogi zdravstva se ljudje različnih starostnih skupin srečujejo s poškodbami in obolenji. Zato sta prav zanje še posebej pomembna udobnost in časovni interval prevoza. Anketirali smo ciljno skupino od 18 do 80 let starosti in skupaj zbrali 51 anketirancev. Rezultati, ki so bili doseženi s pomočjo analiz, so lahko dobri napotki podjetjem pri sistematizaciji svojega dela (manjša ali nova podjetja na trgu). Na samem koncu, pod poglavjem priloge, je priložen primer ankete in intervjujev.
Ključne besede: uporabniki, reševalni prevozi, sanitetni prevozi, namenska vozila, opremljenost, zavarovalnice, sistemi zavarovanj, COVID19, tujina, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 1660; Prenosov: 94
Celotno besedilo (2,15 MB)

Opis: Diplomska naloga opisuje mehanizem relapsa in kako je ta umeščen v kontekst zdravljenja od psihoaktivnih snovi (PAS). Relaps oziroma recidiv je pogost, nezaželen pojav pri zasvojenosti od psihoaktivnih snovi in ponuja možnost uvida v sprožilce in okoliščine, ki so do relapsa pripeljali. V nalogi smo poskušali poiskati model relapsa in njegove vzroke. V teoretičnem delu naloge predstavimo nevroznanstveni vidik in vlogo motivacije pri nastanku zasvojenosti. Opredeljeni so stili navezanosti in pomembnost odnosov v človeškem življenju, saj so to tisti dejavniki, zaradi katerih se morda zasvojenost nikoli ne bo razvila. Če pa do nje že pride, se uporabniki lahko s pomočjo odnosov iztrgajo zasvojenosti. V empiričnem delu smo raziskovali mehanizem relapsa na podlagi pričevanj 13 uporabnikov, ki živijo v stanovanjskih skupnostih za reintegracijo. Vzorec je obsegal uporabnike, ki abstinirajo najmanj 1 leto in največ 7 let. Na podlagi njihovih izkušenj smo identificirali pogoste vzroke oziroma okoliščine, ki so jih pripeljale do relapsa in kako so te izkušnje zaznamovale nadaljnji potek zdravljenja. Prepoznali smo okvirni model poteka okrevanja od zasvojenosti, za katerega menimo, da bi lahko veljal za veliko večino zasvojenih. Rezultati so pokazali, da bi lahko relaps razumeli, kot posledico nihanja med dvema silama. Na eni strani želja po bolj zdravem, kvalitetnem življenju in na drugi strani zasvojenost. Na kateri strani se bo uporabnik znašel, je odvisno od več notranjih in zunanjih dejavnikov. Med notranje dejavnike štejemo notranjo motivacijo, ki se je običajno porodila po dolgotrajnem jemanju PAS s svojimi posledicami. K zunanjim dejavnikom prištevamo negativne življenjske dogodke, ki so jih prisilili v ukrepanje, na primer izguba službe ali trenja z okolico in domačimi. Za preventivo relapsa je ključnega pomena, da uporabniki aktivno skrbijo za sebe na vseh pomembnih življenjskih področji. Med bolj pomembnimi dejavniki, ki so botrovali preprečitvi relapsa so bili kvalitetni odnosi, ki so jih uporabniki stkali s strokovnim kadrom in sostanovalci. V teh odnosih so se naučili bolj primerne načine lajšanja stiske in bolj primeren stil reševanja problemov. Nekateri so pričeli prepoznavati svojo vrednost in pridobivati na samozavesti, kar je tudi dejavnik pri preprečitvi relapsa, lahko bi to razumeli kot grajenje boljše samopodobe. Pomembno je, da se razume zdravljenje, kot nekaj, ki poteka v fazah. Pri vsaki fazi obstajajo različni rizični dejavniki, ki botrujejo relapsu in katere je potrebno nasloviti. Zavedanje rizičnih dejavnikov je pa posledica osebnostne rasti in dela na sebi, vsak dan, dan za dnem.
Ključne besede: mehanizem relapsa, zasvojenost, PAS, stanovanjske skupnosti, reintegracija, abstinenca, kvalitetno življenje, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 2379; Prenosov: 136
Celotno besedilo (1,17 MB)

Opis: Danes igrajo znamke bistveno vlogo pri zagotavljanju kakovosti, doslednosti in zaupanja do organizacije. Zanje je značilen nek življenjski ciklus, saj znamka ali njene vsebine lahko niso več v skladu z zahtevami trga, izgubijo pomen v očeh ključnih deležnikov, nagovarjajo napačno ciljno skupino in niso v skladu z želenim pozicioniranjem znamke. Pojavi se torej potreba po njihovi prenovi. Pri tem pa ne gre le za izboljšanje imena ali logotipa, temveč za veliko bolj zapleteni proces, ki predvideva preučevanje zgodovine, poslanstva, vizije, vrednot, osebnosti in drugih elementov organizacije. Namen diplomske naloge je proučiti ali lahko prenovljena znamka KB1909 najbolje predstavlja identiteto organizacije. Prav tako smo se osredotočili na analizi dinamik, ki so privedle do prenove. Prvi del diplomske naloge temelji na analizi sekundarnih virov in je namenjen opredeljevanju ključnih pojmov, kot so organizacijsko komuniciranje, znamka, znamčenje in prenova znamke. Za izvedbo empiričnega dela naloge pa smo uporabili strategijo kvalitativne raziskave študije primera. Razdelili smo ga na dve fazi: pridobivanje informacij o podjetju KB1909 z analizo že obstoječih dokumentov ter izvajanje raziskovalnih intervjujev s predstavniki in sodelavci organizacije. Posluževali smo se namenskega vzorčenja in pri izbiri enote predvsem izpostavili informiranost posameznika o preučevani tematiki. Glede na organizacijsko strukturo družbe smo poleg vodstva intervjuvali še tri zunanje izvajalce, predvsem iz področja kreative za pridobitev čim bolj holistične slike primera. Glede na preučeno literaturo in prepletanje z empiričnim delom, lahko povzamemo, da predstavlja za družbo KB1909 proces prenove znamke nek ključni mejnik, ki bo sovpadal z začetkom nove faze. Na tak način bo mogoče pričakovati postopno izboljšanje ugleda znamke v očeh ključnih deležnikov ter ostalimi notranjimi in zunanjimi javnostmi. Prav tako, bo z nadaljnjim raziskovanjem in spremljanjem rezultatov preko procesa vrednotenja možno preveriti ali je identiteta organizacije v skladu z želenim pozicioniranjem in novo identiteto blagovne znamke.
Ključne besede: znamčenje, prenova, pozicioniranje, deležniki, KB1909, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 1570; Prenosov: 101
Celotno besedilo (3,13 MB)

Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali dejavnike in načine spoprijemanja s stresom pri profesionalnih športnikih ter vpliv selitve v tujino na doživljanje stresa. Zanimalo nas je, ali selitev v tujino povzroča športnicam in športnikom dodaten stres, kakšni so ti stresorji ter kako vpliva na spoprijemanje s stresom, predvsem z vidika (odsotnosti) socialne podpore. V okviru raziskave smo preverili načine spoprijemanja s stresom pri 61 slovenskih aktivnih profesionalnih športnikih, ki razvijajo svojo kariero v tujini. Rezultati ankete kažejo, da se večina športnikov v tujini sooča s fiziološkimi ter psihogenimi stresorji. Pritisk po dobri igri ter odsotnost socialne mreže sta po mnenju športnikov najbolj stresna dejavnika. Pojavljajo pa se razlike v stopnji doživljanja stresnih dejavnikov glede na raven tekmovanja, števila let, preživetih v tujini, ter glede na to, s kom živijo. Potrdimo lahko, da se vrsta stresorjev v tujini razlikuje od stresorjev, ki bremenijo športnike v domačem okolju, količina stresorjev pa ne. Odzivi na stres so pri anketiranih športnikih konstruktivni, saj večina anketirancev sprejme situacijo in išče rešitve za njo. Pri strategijah spoprijemanja v največji meri uporabljajo iskanje socialne pomoči, konfrontacijo ter pozitivno oceno dogodka. Na zaznamujoče dogodke iz preteklega leta so se najpogosteje odzivali s fokusiranjem na rešitev problema in nekoliko manj z metodo odmikanja od rešitve problema. Z vsakim letom v tujini športniki postajajo čustveno bolj stabilni ter seznanjeni z več strategijami, katere tudi uvajajo pri soočanju s stresom.
Ključne besede: stres, stresni dejavniki, načini spoprijemanja s stresom, strategije spoprijemanja, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 1855; Prenosov: 110
Celotno besedilo (1,28 MB)