Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 1466
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Izločitev nedovoljenih dokazov v kazenski teoriji in slovenski sodni praksi
Nastja Mavsar, 2020

Opis: Izločitev dokazov je institut, ki preprečuje državi, da bi zoper obdolženega uporabila dokaze, ki so zbrani na nezakonit oziroma na protiustaven način, in sicer s kršitvijo temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Izločitveno pravilo je tako najradikalnejši primer procesnega sankcioniranja kršitev dokaznih prepovedi. Dokazne prepovedi (na primer pravica do molka, prepoved uporabe sile in grožnje ter podobno) so tako tiste pravne prepovedi v postopku dokazovanja, ki v kazenskem postopku državi prepovedujejo, da se izvede določen dokaz ali določeno ravnanje pri pridobivanju dokaza, ali pa prepovedujejo uporabo določenega že pridobljenega dokaza za dokazovanje določenega dejstva. Dokazne prepovedi, ki so v prvi meri namenjene izravnavanju moči med posameznikom ter državo, pa so seveda lahko učinkovite ter smiselne le, če je z zakonom zagotovljeno sankcioniranje njihovih kršitev. Obstajata dva načina sankcioniranja kršitev dokaznih prepovedi. Prvi način je materialnopravni in pomeni, da kaznujemo osebo ali organ, ki je prekršil neko dokazno pravilo. Drugi način sankcioniranja je procesnopravni. Izločitev nedovoljenih dokazov je procesnopravni način sankcioniranja kršitve dokaznih prepovedi, ki privede do tega, da jzaradi nezakonitosti ali nepravilnosti postopka pri pridobivanju nekega dokaza treba takšen dokaz izločiti, ne glede na obstoj dejstva, da gre pri tem verjetno za najbolj obremenilni ali pa celo za edini obremenilni dokaz, kar pomeni, da bo posledično obdolženec zaradi izločitve takšnega dokaza oproščen obtožbe. Glede na navedeno izločitev nedovoljenih dokazov tako daje prednost varovanju človekovih pravic ter temeljnih svoboščin pred iskanjem resnice, kar je značilnost akuzatornih kazenskih postopkov, v katerih se je ta institut tudi razvil.
Objavljeno: 22.04.2020; Ogledov: 110; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (919,14 KB)

2.
Analiza in primerjava pristojnosti med Nürnberškim sodiščem in ICC
Andrej Brezavšček, 2020

Opis: Magistrsko delo temelji na analizi in primerjavi pristojnosti dveh velikih sodišč, katerih doprinos kroji mednarodno kazensko pravo moderne zgodovine. Nürnberško sodišče in ICC sta sodni instanci, ki sta označeni kot dva najodmevnejša koraka mednarodnega kazenskega prava 20. stoletja. Ne glede na to, da je med njima vrsta konceptualnih razlik, je vsako posebej enako pomembno in zaznamuje doprinos civilizacijskim doseţkom, za katerimi lahko človeštvo ponosno stoji. Smisel in namen obeh sodišč je v osnovi isti, to je izkoreninjenje nekaznovanosti najhujših zločincev. Prvo delujoče mednarodno kazensko sodišče je bilo ustanovljeno kmalu po koncu druge svetovne vojne, 8. avgusta 1945, ko so vlade drţav zaveznic sklenile Londonski sporazum, katerega sestavni del je bil Statut Mednarodnega vojaškega sodišča. Začetki opredeljevanja mednarodnih hudodelstev so bili takrat v povojih z zelo okorelimi definicijami. Nürnberško sodišče je bilo pristojno za hudodelstva zoper mir, vojna hudodelstva in hudodelstva zoper človečnost, ki so jih zagrešili pripadniki evropskih sil Osi. Sledil je razvoj ideje mednarodnega kazenskega sodišča preko ad hoc sodišč z isto temeljno funkcijo, a dokaj omejenim dosegom obravnave zločinov. 17. julija 1998 je bilo s sprejetjem Rimskega statuta ustanovljeno ICC, ki je začelo delovati leta 2002. Razvoj samih opredelitev kaznivih dejanj je več kot očiten. Drţave so se odločile sprejeti pristojnost stalnega mednarodnega kazenskega sodišča za najteţja hudodelstva, ki se tičejo celotne mednarodne skupnosti, in sicer za genocid, hudodelstva zoper človečnost, vojna hudodelstva ter agresijo.
Objavljeno: 22.04.2020; Ogledov: 97; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

3.
E drejta e gruas në pronë në Kosovë
Dionis Nuhaj, 2020

Ključne besede: Človekove pravice
Objavljeno: 22.04.2020; Ogledov: 69; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

4.
Zloraba instituta zakonske zveze z namenom pridobitve pravic v EU
Jana Prosen, 2020

Opis: V magistrskem delu je predstavljen problem zlorabe pravice v zvezi s sklenitvijo zakonske zveze in posledično pridobitvijo pravic na območju Evropske unije. Glede na močan porast ilegalnih prehodov državne meje in posledično vedno večjega števila prosilcev za azil ter tudi velikega števila oseb, ki jim je vstop v EU zavrnjen, obstaja vedno več oseb , ki iščejo različne možnosti za prese litev na območje EU. Ena od možnosti, ki jim to omogoča, je tudi sklenitev zakonske zveze z državljanom EU. Ta problem se je začel pojavljati tudi v Sloveniji. V primerih tovrstnih porok ni obojestranske čustvene navezanosti, vzajemnega spoštovanja, razume vanja in medsebojne pomoči, kar predstavlja temelj zakonske zveze. Problem je v tem , ker navidezna zakonska zveza vse formalne pogoje za sklenitev zakonske zveze izpolnjuje, dejansko pa gre samo za cilj pridobitve pravic, npr. pridobitev dovoljenja za biva nje. Iz tega sledi, da je dokazovanje takšnih porok izredno težko. Na podlagi primerjave reševanja problematike navideznih zakonskih zvez v ZDA, lahko spoznamo, da bi število teh primerov lahko zmanjšali že v samem poskusu, če bi bili naši p ostopki ugotavl janja in dokazovanja fiktivne poroke strožji. Magistrsko delo opisuje pojem zakonske zveze, pogoj e za sklenitev zakonske zveze, problematik o dokazovanja navidezno sklenjenih zakonskih zvez in pa tudi kazniva dejanja kot posledic o . Tujci imajo namen priti v Evropo in iščejo možne načine, kako bi uresničili svoj cilj. Iščejo kontakte in se dogovarjajo za plačila. Po sklenitvi zakonske zveze pridobijo dovoljenje za bivanje na podlagi združitve družine.
Objavljeno: 14.04.2020; Ogledov: 86; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

5.
Mednarodnopravni vidik Prespanskega sporazuma med Severno Makedonijo in Grčijo o imenu
Lea Wildmann, 2020

Opis: Območje Zahodnega Balkana ima že dolgo pestro zgodovino, pretresali pa so jo tudi številni spopadi in spori med različnimi narodi. Ta razgibana in na žalost tudi krvava preteklost se je nadaljevala tudi v obdobju novejše zgodovine. Slednja so se običajno dotikala nedorečenih meja in želje po teritoriju, od teh pa močno izstopa Severna Makedonija, in sicer z željo po imenu. Ob osamosvajanju v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je sosednja država Grčija v uporabi imena "Makedonija" videla makedonsko željo po grškem teritorialnem ozemlju, ta argument pa je bil podlaga za vrsto diplomatskih in drugih ukrepov proti severni sosedi. Primer spora je bil precej edinstven, poleg tega pa so k njegovemu dolgotrajnemu razreševanju prispevali še notranjepolitični problemi, spori na območju Zahodnega Balkana, pa tudi nepripravljenost obeh strani, da konstruktivno pristopita k pogajanjem. Posledica nesoglasja je bil precejšen zaostanek Severne Makedonije pri vključevanju v mednarodni prostor, za razrešitev spora pa je bilo navkljub podpori številnih drugih držav, vključno s Slovenijo, potrebnih kar sedemindvajset let. Šele Prespanski sporazum je tako Makedoncem prinesel možnost, da stopijo na pot, ki so jo določene nekdanje sorepublike že prehodile. Spor med Severno Makedonijo in Grčijo je ponovno pokazal, koliko so mednarodni odnosi zgrajeni na medsebojnem spoštovanju, saj se je tudi v tem primeru izkazalo, kako nemočne so mednarodne pravne institucije, in kako zelo je za napredek mednarodne diplomacije pomembna politična volja. Na žalost sta jo obe državi po več desetletjih končno našli, vseeno pa tudi Prespanski sporazum pušča dovolj prostora za nove zaplete, če ponovno zmanjka medsebojnega spoštovanja.
Objavljeno: 02.04.2020; Ogledov: 88; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

6.
Metode procjene vrijednosti nekretnina u Republici Hrvatskoj
Ivan Kuljovski, 2020

Objavljeno: 02.04.2020; Ogledov: 71; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

7.
Sodna oligarhija
Tjaša Ozimek, 2020

Opis: Dediščina totalitarnega režima je velik del pravosodja v Sloveniji. Kljub osamosvojitvi od totalitarne države, v kateri so bile hudo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kjer pravna država ni delovala, pa je trenutno stanje drugačno od pričakovanega. Ustavna demokracija obstaja zgolj na papirju, prihaja pa do razhajanj med deklariranim in realnim. Slovenija namreč predstavlja državo z neodvisnim sodstvom, a odvisnimi sodniki. Slednje vodi v vse več kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pri čemer imunski sistem pravosodja ne deluje. Vodstvene strukture držijo oblast v svojih rokah, tudi za ceno kršitev teh temeljnih pravic, kar se odraža v številnih neustavnih sodnih odločbah. Pri tem nam Ustavno sodišče vrača upanje v pravno državo, pri čemer korektno in strokovno delo Ustavnega sodišča moti Vrhovno sodišče. Na pomembnih mestih v sodstvu sedijo ljudje, ki so navajeni ponižnosti, sebe pa doživljajo kot birokrata. Takšni sodniki se zatečejo k formalistični predstavi besed, se skrivajo za zakoni, črkami in besedami, in kot taki želijo ostati anonimni. Takšni sodniki delujejo v čredi, odgovornost za njihovo nestrokovno delo pa se na ta način razprši. Največja odgovornost za ne delovanje imunskega sistema sodstva gre predsedniku Vrhovnega sodišča, ki je v resnici prvi med enakimi, kar pomeni, da bi moral biti najboljši v vseh kvalitetah, ki jih sodnik mora imeti, njegovo pravno znanje bi moralo biti izstopajoče, predvsem pa mora biti izjemno moralna oseba. Vse našteto vodi v stanje v pravosodju, ki mu pravimo sodna oligarhija.
Objavljeno: 23.03.2020; Ogledov: 86; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (675,16 KB)

8.
Prostorni plan grada Gospića
Petar Radošević, 2019

Objavljeno: 19.03.2020; Ogledov: 58; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

9.
Paternity suit
Kazim Umut Toker, 2018

Opis: This study focuses on the paternity suit which is one of the ways to establish the paternity between the natural child and his/her father. The aim of this study is to emphasize the importance of paternity suit and examine the reforms on paternity suit brought about by Turkish Civil Code, no. 4721. Within the scope of the study, the statements and opinions of the doctrine mentioned, the changes made in the legislation during the process were emphasized, comparisons were made with the Turkish Civil Code no. 743 and Supreme Court's decisions on the concerned portions were included. The paternity between the natural child and the father was subject to the same provisions as the relationship between the legitimate child and the father at this point after the regulations were made. Paternity suit, which is considered to be a retroactive constitutive lawsuit, aims to establish a paternity (lineage) relationship between the natural child and the father. The mother can claim material and immaterial compensation apart from or along with the paternity suit from the father or his successors. The plaintiff of the paternity suit is either the mother or the child; the defendant is the father or his successors if he is deceased. The suit is notified to the public prosecutor and the treasury, to the trustee if it is filed by the mother, to the mother if it is filed by the trustee. Those who are notified of the case, are allowed participation in the proceedings as a secondary intervening party or they can also remain indifferent. Paternity suit is filed in a one-year period of prescription as of the date of birth, at the Civil Court of First Instance located in the parties' residential area when the child is born if the parties reside in Turkey. Moreover, the law issued presumption of paternity in favour of the plaintiff. However; the plantiff may confute and rebut this presumption. In the cases where the presumption is nondemonstrable, either the mother or the child must directly prove the paternity of the plaintiff. The principle of ex officio examination is effective in paternity suit. Therefore, the judge freely appraises the demonstrations. The presumption of paternity, may be proven by cognisance, brief, definitive judgment and any kind of proof; however, it is impossible to tender an oath. Paternity, on the other hand, may be proven by expert examining. Experts determine paternity by full blood examination and similarity examination. DNA tests, a type of full blood examinations, are a much more reliable method for the determination of paternity compared to blood groups and similarity examinations. Thus, the determination of paternity through DNA tests is accurate. Paternity suit can be called off if the plaintiff withdraws the lawsuit. However; the lawsuit does not terminate when the defendant accepts the lawsuit and there is not a possibility of settlement of claim. In the event that the defendant's paternity is determined in the paternity suit, the child takes the mother's surname; earns the citizenship and heirship of the father. As a rule, the mother has the custody of the child. The mother and the father cover the maintenance and education expenses of the child. The mother and the father are obliged to help, respect and understand each other, which is required for the peace and integrity of the family. Whether or not it is possible to renew the adjudication is clear after the verdict was given, by taking into account the data obtained by the methods such as DNA tests and so on, against a verdict that was definitive by the end of the paternity suit in a period where these methods were not used.
Ključne besede: paternity suit, medical data, Turkish civil code, family law, civil law, ugotavljanje očetovstva, družinsko pravo, civilno pravo
Objavljeno: 19.03.2020; Ogledov: 69; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (762,47 KB)

10.
Položaj upnikov v stečajnem postopku
Ula Šepec, 2017

Opis: Glavni namen stečajnega postopka je varovanje in uresničitev interesov stečajnih upnikov, glavni cilj pa čim ugodnejše unovčenje stečajne mase ter čim večji odstotek poplačila prijavljenih terjatev upnikov. V magistrski nalogi je predstavljen položaj upnikov v stečajnem postopku in na kakšne načine lahko vplivajo na sam potek postopka.Ali je njihov vpliv v večini primerov samo zakonska možnost, ki je največkrat ne izkoristijo? Pri svojem vplivanju pa morajo tako upniki kot ostali subjekti slediti določenim temeljnim načelom ter predpisom, ki jih določa Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. V stečajnih postopkih je, kljub temeljnemu načelu enakega obravnavanja upnikov, ki mu stečajni postopek sledi, opaziti razliko v možnostih poplačila upnikov. Ta razlika se pojavi, zaradi različnih vrst terjatev, ki se prijavljajo v stečajni postopek.Upniki, ki imajo svojo terjatev zavarovano, imajo ločitveno pravico nad določenim premoženjem in pri prodaji le-tega prednost pri poplačilu pred ostalimi upniki.Prednostno so poplačani tudi delavci stečajnega dolžnika (pravne osebe oz. samostojnega podjetnika), ki imajo do njega odprte prednostne terjatve, za katere velja,da so poplačane pred ostalimi navadnimi in podrejenimi terjatvami.
Objavljeno: 19.03.2020; Ogledov: 70; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh