1. Investicije v nepremičninske projekte ter urejanje prostora za območje Potniški center LjubljanaMilan Tomšič, 2009 Ključne besede: investicije, zavarovanje terjatev, hipoteka, nepremičnine, financiranje, magisteriji, ureditvena območja, Potniški center Ljubljana, vlagatelji
Objavljeno: 30.07.2020; Ogledov: 6; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (773,40 KB) |
2. |
3. Ustavni sistemi enklavKatarina Štekar, 2020 Opis: Enklava je del ozemlja, ki je obkroţen z ozemljem druge drţave. Poznamo več vrst enklav, in sicer razdelimo jih lahko v tri glavne skupine: enklave kot suverene drţave, nesuverene enklave in enklave na drţavni ravni. Vsaka skupina enklav se še naprej deli v podskupine. V magistrskem delu je več poudarka na suverenih enklavah, ki pa jih tudi ni veliko. Na svetu je samo šest takšnih drţav: Kraljevina Lesoto, San Marino, Vatikanska mestna drţava, Gambija, Sultanat Brunej in Kneţevina Monako. Poleg instituta enklav magistrsko delo obsega tudi ustavne sisteme teh drţav. Omeniti pa je treba še izraz eksklava. Eksklava je ozemlje, obkroţeno z ozemljem dveh tujih drţav. Izrazov med seboj ne moremo enačiti, ker obstajajo nekateri primeri, kjer ne moremo uporabiti obeh izrazov. V veliki večini primerov je isto ozemlje enklava v razmerju do tuje drţave, ki jo obkroţa, in hkrati tudi eksklava v razmerju do svoje matične drţave. Odvisno je le od tega, kateri odnos ţelimo izpostaviti. Če imamo v mislih razmerje z matično drţavo, gre za eksklavo, če pa imamo v mislih razmerje s tujo drţavo, gre za enklavo.
Ključne besede: enklava, ustavni sistem, Kraljevina Lesoto, človekove pravice, Kneţevina Monako, San Marino, Vatikan, Gambija, Sultanat Brunej
Objavljeno: 29.07.2020; Ogledov: 8; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,58 MB) |
4. Socialna država v primežu med aktivno državo in tržno konkurencoMatevž Kirbus, 2020 Opis: Cilj magistrskega dela je predstaviti odnos med socialno državo, njeno aktivno funkcijo in tržno konkurenco. Magistrsko delo pri raziskovanju obravnavane teme uporablja interdisciplinarni pristop, ki združuje področje prava, politične ekonomije, antropologije, zgodovine in sociologije. V prvem delu so razčlenjeni trije temeljni pojmi, ki izhajajo iz naslova. Predstavljena je normativna pravna ureditev ekonomskih in socialnih pravic tako na nacionalni kot tudi na regionalni in mednarodni ravni. Aktivna funkcija države je predstavljena ozko in širše. Ožja opredelitev aktivne države se nanaša na aktivne politike zaposlovanja, medtem ko širša definicija zaobjema pozitivne obveznosti države in relevantno sodno prakso Ustavnega sodišča. Predstavljeni so tudi različni modeli socialne države in lastnosti vsakega izmed njih. Tržno konkurenco magistrsko delo obravnava skozi glavne ekonomske teorije. Posebno pozornost delo namenja notranjim in zunanjim pritiskom na socialno državo, skozi katere prikaže odnos socialne države do aktivne funkcije države in tržne konkurence. Notranje pritiske obravnava kot družbene spremembe v zahodnem modelu družbe, zlasti skozi demografske spremembe in posledice, ki jih te spremembe prinašajo za različne modele socialne države. Zunanji pritiski so predstavljeni z globalizacijo in evropsko integracijo, ki od nacionalne države zahtevata, da se odpoveduje delu svoje tradicionalne suverenosti in avtonomije. Preko zunanjih in notranjih pritiskov so izpeljane posledice za socialno državo. Kot glavna posledica notranjih pritiskov se kaže dualizacija družbe in trga delovne sile, medtem ko so glavne posledice zunanjih pritiskov predstavljene skozi sodno prakso Sodišča Evropske unije. Odnos med socialno državo in tržno konkurenco je na koncu predstavljen na primeru medkrajevnih avtobusnih prevozov v Sloveniji.
Ključne besede: socialna država, aktivna država, tržna konkurenca, trg dela, dualizacija trga dela
Objavljeno: 29.07.2020; Ogledov: 11; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,53 MB) |
5. Pojem nepisane ustaveNina Fridl, 2020 Opis: V magistrski nalogi je predstavljen pojem nepisane ustave. Tako pisana kot nepisana ustava služita kot ključni varovalki človekovih pravic. S formalnega vidika je ustava najvišji pravni akt, s katerim morajo biti usklajeni vsi ostali pravni akti (zakoni, podzakonski predpisi in drugi splošni pravni akti). Večina ustav je kodificiranih, lahko pa so tvorjene iz različnih posamičnih aktov, ki so nastali na podlagi običajev in precedensov in bili v pisno obliko pretvorjeni kasneje, znotraj pomembnejših sodnih odločitev, odločb oz. statutov. Nepisane ustave so se pojavile relativno zgodaj, ko so ljudje bodisi ustno bodisi preko preprostih zapisov ohranjali temeljna pravila, ki so predstavljala okvir za lažjo vzpostavitev reda znotraj posamične družbe. Nenapisana ustava plemena Irokezov po mnenju mnogih strokovnjakov predstavlja temeljno osnovo za izgradnjo današnjega močnega konstitucionalnega sistema Združenih držav Amerike. Izhajajoč iz Magne Charte Libertatum so tudi Britanci postavili trdne temelje za eno najobsežnejših nekodificiranih ustav. Prednost gibkih ustav je v njihovi prilagodljivosti, kar botruje dejstvu, da imajo ustavni sistemi močno zgodovinsko zaledje, ki je narekovalo njihovo obliko in sam obstoj. Z razvojem sodne prakse, ki je močno zaznamovala razvoj ostalih, pozneje razvitih ustavnih sistemov, je nepisana ustava predstavljala zibelko mnogim sodobnim demokratičnim institucijam. S precedenčnimi primeri in močnim teoretičnim zaledjem in tolmačenjem pomen pisane ustave marsikje prednjači pred togo pisano ureditvijo, saj zapolnjuje veliko pravnih praznin. V magistrskem delu želimo raziskati, ali nepisana ustava predstavlja poglavitno oviro pri varovanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin.
Ključne besede: nepisana ustava, Magna Charta Libertatum, ustavno pravo, irokeška ustava, sodna praksa, Ustava Združenih držav Amerike
Objavljeno: 29.07.2020; Ogledov: 14; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,49 MB) |
6. Impeachment v teoriji in praksiŽanet Silič, 2020 Opis: Impeachment ali zanj uveljavljen izraz ustavna obtožba je ustavni institut, izvirajoč iz srednjeveške Anglije, ki omogoča postopek obtožbe državnih funkcionarjev ob kršitvi ustave in zakonov ter s tem omogoči odstranitev neprimernega kandidata iz svoje visoke in odgovorne državne funkcije. V diplomski nalogi je za širše razumevanje instituta na začetku opisan pojem pravne države, demokracije in delitve oblasti, iz katerih posredno in nujno povezano izhaja impeachment. V nadaljevanju je opisan zgodovinski pregled izvora instituta, njegova vključitev v svetovne ustave ter njihove primerjave, saj se ustavne ureditve instituta med seboj razlikujejo. Te razlike so najbolj opazne v odgovornih subjektih, pristojnih organih za ugotavljanje odgovornosti, postopku in sankcijah, ki obtožene doletijo. Končno poglavje je osredotočeno na primere predsedniških obtožb, ki dajejo odgovor podani hipotezi. Med raziskovanjem smo uporabili deskriptivno metodo zaradi vsebinskega izhajanja iz izbrane strokovne literature, zgodovinsko in primerjalno metodo pri primerjanju državnih ustavnih ureditev. Želimo prikazati posebnost in tudi pomembnost zasenčenega instituta, ki s svojim obstojem pripomore k ohranjanju ravnovesja oblasti in ohranjanju pravne in demokratične države. S podano hipotezo pa smo želeli predstaviti vidik ranljivosti in lahke zlorabe instituta, saj je ta nemalokrat izrabljen kot orodje političnih strank v želji po oblasti in odstranitvi tekmecev. Z diplomsko nalogo želimo izpostaviti pomembnost tega posebnega in starodavnega instituta in opozoriti na izkoriščanja ob njegovi uporabi ter spodbuditi nadaljnje raziskave, saj je področje instituta posebno v državah poznih demokracij še neraziskano.
Ključne besede: ustava, pravna država, sistem zavor in ravnovesij, politično orodje, ustavna obtožba
Objavljeno: 29.07.2020; Ogledov: 14; Prenosov: 4
Celotno besedilo (371,26 KB) |
7. Šolanje psov kot element tretmana - projekt ZVI Logatec in ZPKZ IgBoštjan Gubanec, 2018 Opis: Magistrsko delo predstavlja evalvacijo praktične implementacije projekta vzgoje, socializacije in šolanja psov kot elementa tretmana gojencev ZVI Logatec in obsojenk ZPKZ Ig, v sodelovanju z Zavetiščem Horjul, pri katerem je bil avtorjev glavni namen ugotoviti pozitivne učinke in omejitve ter možnosti za dolgoročnejšo uvedbo v zavodih. Kot osnova za razumevanje kaznovanja so najprej predstavljene kaznovalne teorije in namen kaznovanja ter značilnosti kaznovanja mladoletnikov. Temu sledi predstavitev tretmanske ideologije s socioterapevtsko usmeritvijo, z bistvenimi značilnostmi obravnavanja obsojencev in gojencev. V četrtem poglavju je predstavljeno šolanje psov kot element tretmana na podlagi programov iz tujine, sledijo pa mu osnove šolanja psov kot podlaga za praktično delo obsojencev in gojencev v projektu. Osrednje mesto zavzema peto poglavje naloge, v katerem so predstavljeni učinki projekta na sodelujoče. Ugotavljamo, da ima projekt pomembne pozitivne psihosocialne učinke na sodelujoče obsojenke in gojence, ki lahko znatno pripomorejo k njihovi uspešnejši rehabilitaciji in vključitvi v družbeno okolje, pri čemer so bili določenih pozitivnih učinkov deležni tudi sodelujoči zaposleni iz zavodov. Pomemben prispevek je imel projekt tudi na socializacijo psov iz zavetišča Horjul in mladičev avtorjevega lega. Z optimizmom nas navdaja tudi želja sodelujočih po nadaljnjem sodelovanju v projektu in njihovo enotno stališče, da bi bilo treba tovrstno obliko dela omogočiti tudi v ostalih zavodih po Sloveniji.
Ključne besede: obsojenec, šolanje psov, socioterapija, rehabilitacija, vzgojni zavod, gojenec
Objavljeno: 29.07.2020; Ogledov: 9; Prenosov: 1
Celotno besedilo (2,96 MB) |
8. V tujini pridobljeni dokazi in njihova uporaba v kazenskem postopku v SlovenijiPeter Dolinar, 2018 Opis: Učinkovit pregon in preprečevanje kaznivih dejanj z mednarodnim elementom postavljata pred sodišča, tožilstvo ter organe pregona zahtevno nalogo, da učinkovito vodijo postopek v okviru ustavnosti in zakonitosti. Nujni predpogoj za pravilno sodno odločbo so dopustni in zakoniti dokazi. Dokazna moč dokazov iz tujine je enakovredna dokazom, ki so zbrani v domači državi. Pridobivanje dokazov iz tujine lahko poteka na podlagi medsebojnega sodelovanja večih držav ali pa dokaze v tujini pridobijo tuji preiskovalni organi brez sodelovanja države prosilke. Sodišča morajo dokaze obravnavati enakovredno, ne glede na to, kdo jih je pridobil. Pri tem preverijo, ali so dokazi iz tujine dopustni in zakoniti. V prvi fazi se preveri, ali so bili dokazi pridobljeni v skladu s kazenskoprocesno zakonodajo tuje države, v drugem delu pa se izvede test, ali so obdolžencem pri pridobivanju dokazov zagotovili človekove pravice in svoboščine, ki jim jih zagotavljajo minimum Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), standardi EU (kot skupni %federalni% standardi) in Ustava RS. V okviru testa varovanja človekovih pravic obdolžencev v postopku pridobivanja dokazov sodi tudi nadzor, na podlagi katerega dokaznega standarda so bili pridobljeni dokazi v tujini ter kateri pravosodni organ je preiskovalne ukrepe odredil. Veliko dilemo predstavlja praksa, da je tožilec hkrati tisti organ, ki odreja preiskovalna dejanja, obenem pa je tudi garant varovanja človekovih pravic obdolžencev v postopku. Države članice EU so za sodelovanje v kazenskih zadevah sprejele posebno Konvencijo o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah (%mutual legal assistance%) iz leta 2000, ki jo zamenjuje Direktiva 2014/41/EU o evropskem preiskovalnem nalogu. Ta konvencija dopolnjuje istoimensko konvencijo Sveta Evrope iz leta 1959. Z 22. majem 2017 so na ravni 26 držav EU uvedli paradigmo vzajemnega priznavanja zahtev za preiskovalna dejanja v kazenskem postopku, ki so jo implementirali s sprejemom Direktive 2014/41/EU o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah. Šele sodna praksa bo pokazala, kako bo pravilo vzajemnega priznavanja dokazov zaživelo v praksi, saj imajo države članice različne (ustavne) standarde za določene posege v človekove pravice v okviru pridobivanja dokazov. Sodišča posamezne države bodo še vedno tehtala dopustnost in zakonitost dokazov, pridobljenih v drugi državi. Pri tehtanju v tujini pridobljenih dokazov se tako pojavlja vprašanje, katera merila naj upoštevajo slovenska sodišča, in sicer, kot že navedeno zgoraj, zgolj minimum EKČP, merila EU (v primeru dokazov iz drugih držav članic) ali pa tudi osrednje ustavne standarde kot nekakšno jedro lastne ustavne identitete. Prav na ta vprašanja skuša odgovoriti ta magistrska naloga. Ključne besede: dokazi iz tujine, človekove pravice in svoboščine, dokazni standardi, dopustnost in zakonitost dokazov.
Ključne besede: dokazi iz tujine, človekove pravice, dokazni stardardi, zakonitost dokazov, kazenski postopek, kazensko procesno pravo
Objavljeno: 29.07.2020; Ogledov: 10; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,18 MB) |
9. |
10. Poligrafska metoda kot poseben način zbiranja podatkovJanja Vodopivec, 2015 Ključne besede: poligraf, poligrafska preiskava, poligrafska metoda, poligrafski test, verodostojnost, poligrafski preiskovalec, policist, policijska pooblastila, zbiranje obvestil
Objavljeno: 29.07.2020; Ogledov: 7; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,08 MB) |
