1. Republika Slovenija - država zanimiva za tujo delovno silo?Tjaša Malež, 2013 Ključne besede: delovne migracije, prost pretok oseb, delovno razmerje, tuji delavci, delovno dovoljenje, dovoljenje za prebivanje, priznavanje poklicnih kvalifikacij, socialna varnost, prepoved diskriminacije, izobrazba
Objavljeno: 26.07.2019; Ogledov: 69; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (1,24 MB) |
2. |
3. Kazenska odgovornost delodajalca v primeru poškodbe pri deluMaja Ptičar, 2019 Opis: Pomembni vrednoti, tako delodajalcev kot tudi zaposlenih, sta zdravje in varnost vseh zaposlenih. Brez spoštovanja teh vrednot je namreč težko pričakovati uspešno delovanje podjetja. Vsaka nezgoda ima svoj vzrok, ki je sestavljen iz več dejavnikov. Najdemo jih v človeku in v delovni okolici, v splošnem pa razlikujemo dve vrsti vzrokov, in sicer objektivne (materialne) in subjektivne (človeške). Da bi se število nezgod v največji možni meri zmanjšalo, ima delodajalec številne obveznosti za zagotovitev varnega in zdravega dela. Delovnopravno varstvo pravic iz delovnega razmerja je zagotovljeno po delovnem, civilnem in kazenskem pravu. Vse pravice in obveznosti, tako delodajalca kot tudi delavca, so jasno opredeljene v Zakonu o delovnih razmerjih in v Zakonu o varnosti in zdravju pri delu. V magistrskem delu nas je zanimala odgovornost delodajalca za poškodbo in škodo, ki jo je delavec utrpel zaradi poškodbe na samem delovnem mestu ali v povezavi s samim delom. Pri tem ločimo odškodninsko in kazensko odgovornost. Za nastanek odgovornosti morajo biti izpolnjene splošne predpostavke civilnega delikta (protipravno ravnanje, škoda, vzročna zveza in krivda). Sodišče mora v vsakem konkretnem primeru najprej ugotoviti, ali se je delavec poškodoval pri delu ali v zvezi z delom in ali so podani pogoji za subjektivno ali objektivno odgovornost. Posebno področje, s katerim smo se ukvarjali v magistrskem delu, je kazenska odgovornost. Kazenska odgovornost delodajalca zaradi ogrožanja varnosti pri delu je opredeljena v KZ-1, 201. členu. V magistrskem delu smo natančneje analizirali kazenskopravno varstvo pravic delavcev glede na določila kazenske zakonodaje.
Objavljeno: 25.07.2019; Ogledov: 84; Prenosov: 19
Celotno besedilo (922,17 KB) |
4. Svet OZN za človekove pravicePia Ternovec, 2019 Opis: Svet OZN za človekove pravice je medvladno telo Organizacije združenih narodov, ki je bilo ustanovljeno z namenom spoštovanja, spodbujanja in krepitve varovanja človekovih pravic po celem svetu. Nastal je iz prejšnje Komisije za človekove pravice z resolucijo Generalne skupščine 60/251 dne 15. marca 2006, s sedežem v Ženevi (Švica). Sestavlja ga 47 držav članic OZN, ki so s strani Generalne skupščine vanj izvoljene za dobo treh let. Preko posrednega in neposrednega dela poročevalcev specifično pregleduje stanje človekovih pravic v posameznih državah. Diplomsko delo je posvečeno predstavitvi Sveta OZN za človekove pravice, s poudarkom predvsem na delu in problemih. To je storjeno s pomočjo opisne metode, obenem pa se v diplomskem delu skuša potrditi hipotezo, da je Svet OZN za človekove pravice temeljni organ v strukturi OZN, ki je ustanovljen z namenom spoštovanja in priznavanja človekovih pravic po celem svetu. V uvodnem delu je na kratko definiran pojem in pomen človekovih pravic na splošno ter podrobneje analiziran njihov pomen v samem Svetu. V jedru je na kratko predstavljena Organizacija združenih narodov kot temelj za obstoj samega Sveta, vključno s predstavitvijo poglavitnih organov. Nato se preide na bistvo diplomskega dela. Omenjeno je torej delo Sveta OZN za človekove pravice ter številni problemi, ki so ga prizadeli tekom teh let. Eni izmed ključnih problemov so predvsem izstop ZDA iz Sveta, sprejem novih članic, očitek neverodostojnosti, kršitve človekovih pravic s strani Savdske Arabije itd. Soočati pa se je moral tudi z neuspešnim nadzorom stanja človekovih pravic na Kitajskem in še z mnogim drugim.
Objavljeno: 25.07.2019; Ogledov: 104; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,05 MB) |
5. Uspešnost družinske mediacijeTea Kert, 2019 Opis: Mediacija se v primerjavi s sodnim postopkom v večini primerov kaže kot bolj učinkovit proces pri razreševanju družinskih sporov. Stranke v sporu, ki se odločijo za postopek družinske mediacije, vidijo v njem prednost pred postopkom na sodišču zaradi samega postopka prilagodljivosti, pa tudi zaradi načina izvajanja, ki je človeku blizu ter mu daje možnost aktivno sodelovati pri sporu. Na ta način imajo stranke v sporu več kontrole nad tem, kako postopek teče, se nadaljuje in zaključi. Tako je mediacija primerna predvsem, ko želijo stranke še naprej ohraniti dober odnos in kadar je zaželena kreativna rešitev spora. Družina ostaja še naprej povezana skozi skrb za otroke, saj naj bi pri sprejemanju odločitev v prvi vrsti upoštevali koristi otrok. Po zaključeni mediaciji namesto ene ali celo dveh nezadovoljnih strank, kot se to pogosto zgodi po sojenju, dobimo dve zadovoljni. Diplomska naloga na kratko predstavi družinsko mediacijo kot metodo za reševanje družinskopravnih sporov ter opredeli njeno primernost in potrebnost. Izpostavljeni so dejavniki, ki vplivajo na stranke v sporu, da se le-te odločijo spor urediti z udeležbo v postopku mediacije.
Objavljeno: 25.07.2019; Ogledov: 104; Prenosov: 17
Celotno besedilo (811,05 KB) |
6. Mediacija in Družinski zakonikEma Bosnić, 2019 Opis: V zadnjih letih je mediacija v Sloveniji pridobila pomembno veljavo. Slovenska sodišča so mediacijo v družinskih sporih začela poskusno izvajati že leta 2002, in sicer po zgledu Danske, ki je kot prva začela izvajati pilotski projekt sodišču pridružene mediacije v civilnih zadevah, ki je bil uspešen in mu je zato sledila tudi Slovenija. V pilotski projekt družinske mediacije na Okrožnem sodišču v Ljubljani so vključeni družinskopravni spori in spori iz premoženjskih razmerij med zakoncema in zunajzakonskima partnerjema, in sicer spori o vzgoji, varstvu in preživljanju otrok, spori glede izvrševanja pravice do osebnih stikov ter spori glede obsega delitve skupnega premoženja zakoncev. To področje sta do Družinskega zakonika urejala predvsem dva zakona, in sicer Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah ter prej omenjeni Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov. Družinski zakonik je dolgo pričakovan zakon. Cilj družinske mediacije je, da se s pomočjo ene ali več nevtralnih tretjih oseb skuša doseči mirno rešitev spora, ki izhaja iz medsebojnih družinskih razmerij. Zelo pomembno vlogo v postopku mediacije imajo tudi otroci in mladostniki, saj družinska mediacija ustvari okolje, kjer se starši konstruktivno pogovarjajo o čustvih in potrebah otrok ter sprejemajo odločitve glede vzgoje in varstva. Diplomsko delo predstavi mediacijo po Družinskem zakoniku kot eno izmed zahtevnejših, kjer se običajno partnerja srečujeta z mnogimi dilemami in izzivi. Skozi celotni postopek mediacije, ki ustvarja tudi vizijo boljše prihodnosti, si je potrebno prizadevati za oblikovanje novih pogledov in iskanje novih začetkov, saj prav večini ljudi največ pomeni beseda družina.
Objavljeno: 25.07.2019; Ogledov: 82; Prenosov: 15
Celotno besedilo (784,83 KB) |
7. |
8. Problematika prenosa kmetije na mladega prevzemnikaŠpela Gorše, 2019 Opis: Potreba po proizvodnji hrane v svetu se dandanes skupaj z rastjo prebivalstva ves čas povečuje, zato je kmetijstvo ena temeljnih dejavnosti za obstoj prebivalstva. Kmetije se najpogosteje prenašajo znotraj družin (t. i. družinske kmetije), a tudi v Sloveniji se - podobno kot v drugih razvitih državah - prevzemi kmetij zmanjšujejo. Zaradi tega je izredno pomembno, da kmetijstvu namenimo posebno varstvo in skrb. Kmetijstvo namreč spada med tista področja delovanja države, ki je odločanje in sprejemanje pravnega reda v največji meri prepustilo skupnim ustanovam in organom Evropske unije. Večina zakonodaje tako nastaja v Svetu in Evropskem parlamentu na predlog Evropske komisije, z njo pa se dnevno srečujejo državni uradniki, politiki ter kmetje in njihovi predstavniki. Povezovanje z EU in ostalimi državami članicami je tako ključnega pomena za zagotovitev zadostne in kakovostne hrane. Mladi prevzemniki kmetij največkrat prevzamejo kmetijo prednika z dedovanjem. Dedovanje kmetijskih gospodarstev pa pri nas ureja poseben zakon, s katerim skuša država preprečiti drobitev zaščitenih kmetij, omogoča njihov prevzem pod pogoji, ki dediča ne obremenjujejo preveč, ter ustvarja možnosti za ohranitev in krepitev gospodarske, socialne in ekološke funkcije zaščitenih kmetij. Za zagon kmetijske dejavnosti pa so mladim prevzemnikom kmetij v zelo veliko pomoč tudi subvencije EU. Pri vsem tem pa se nam poraja tudi vprašanje, ali so javnopravne omejitve prenosa kmetijskih zemljišč morda vseeno prestroge ter preveč posegajo v ustavnopravne pravice: v temeljno človekovo pravico - lastninsko pravico, zapustnikovo svobodno voljo razpolaganja s premoženjem ter prost pretok kapitala.
Objavljeno: 16.07.2019; Ogledov: 68; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,02 MB) |
9. Pravna kultura v slovenskih osnovnih šolah s poudarkom na mirnem reševanju sporov z uporabo mediacijeNina Pavlin, 2019 Opis: V doktorski disertaciji obravnavamo stanje pravne kulture v slovenskih osnovnih šolah, predvsem na podlagi praktičnega dela z akterji šolskega življenja: strokovnimi delavci v šolah, učenci in starši, saj doslej ni bilo poglobljenih raziskav s tega področja prava v Sloveniji. Preverjamo hipoteze, da je pravna kultura v slovenskih osnovnih šolah slaba zaradi nepoznavanja in ignorance prava, nezakonitosti splošnih pravnih aktov avtonomnega prava, kršitev človekovih pravic, medvrstniškega nasilja, slabe komunikacije med akterji in zlorabe anonimnih prijav. Definiramo pravno kulturo in jo preslikamo na področje šolskega prava. Uporabimo naslednje metode raziskovanja: analizo in interpretacijo, induktivno-deduktivno metodo, metodo deskripcije, komparativno metodo, normativno metodo, metodo ankete, metodo kompilacije, sintetično, dogmatično, aksiološko, sociološko, zgodovinskopravno, in primerjalnopravno metodo. Opišemo projekte, s katerimi želi avtorica aktivno vplivati na izboljšanje pravne kulture v slovenskih osnovnih šolah. Raziščemo tudi problematiko zlorabe instituta anonimnih prijav, otrok s posebnimi potrebami in medvrstniškega nasilja, še posebej spletnega, ki v času vse dostopnejše tehnologije stalno narašča. Posebej poudarimo pomen mirnega reševanja sporov, zlasti se posvetimo vrstniški in šolski mediaciji, ki ju avtorica skuša z aktivnim delovanjem približati slovenskim osnovnim šolam. Vpeljemo pojem zunanje šolske mediacije, s katero se avtorica ukvarja kot mediatorka. Opišemo pozitivne učinke šolske in vrstniške mediacije in raziščemo vpliv mediacije na oblikovanje pravne kulture posameznika in družbe. Pri pisanju disertacije se je avtorica morala zanašati predvsem na lastno raziskovalno delo, saj v slovenskem prostoru obstaja le peščica del na obravnavano temo, pa še ta jo pokrivajo le delno.
Objavljeno: 16.07.2019; Ogledov: 41; Prenosov: 8
Celotno besedilo (5,70 MB) |
10. Pristojnosti zakonodajalca v slovenski pravni ureditviLaura Seferaj, 2019 Opis: Načelo demokratičnosti je eno izmed temeljnih ustavnih načel, na kateri sloni sodobna demokratična država. Sodobne demokracije temeljijo na načelu ljudske suverenosti, na podlagi katerega je nosilec suverene oblasti lahko samo ljudstvo. Iz načela ljudske suverenosti izhaja tudi načelo demokratične države. Sodobna demokracija se udejanja predvsem kot posredna demokracija, ki je vzpostavljena z volitvami. Gre za parlamentarno demokracijo, v kateri sprejema temeljne odločitve v družbi predstavniško telo (parlament) kot tisti državni organ, ki predstavlja ljudstvo kot celoto in deluje v njegovem imenu. Ta organ v okviru svojih pristojnosti opravlja zakonodajno funkcijo, kot eno izmed najpomembnejših funkcij. V Republiki Sloveniji predstavniško telo predstavlja Državni zbor. V prvem delu diplomskega dela je predstavljen zgodovinski razvoj in idejni koncept načela delitve oblasti in sistema organizacije oblasti v Republiki Sloveniji. Ta vidik je osvetljen tako z zgodovinskega kot primerjalnega stališča. Osrednji del naloge obsega opredelitev Državnega zbora kot predstavniškega telesa v Republiki Sloveniji. Diplomsko delo opredeljuje pristojnosti zakonodajalca v slovenski pravni ureditvi, pri čemer se podrobneje osredotoča na zakonodajno funkcijo državnega zbora kot poglavitnega zakonodajnega državnega organa v Republiki Sloveniji. V okviru poglobljene opredelitve zakonodajne funkcije Državnega zbora je v zadnjem delu diplomskega dela opravljena primerjalna analiza zakonodajnega delovanja poslancev Državnega zbora v šestem (2011-2014) in sedmem mandatnem obdobju (2014-2018) Republike Slovenije.
Objavljeno: 16.07.2019; Ogledov: 58; Prenosov: 28
Celotno besedilo (885,94 KB) |
