1. Evropsko državljanstvo s posebnim ozirom na brexitTeja Zrim, 2019 Opis: Državljanstvo pomeni pravno vez med posameznikom in državo. Evropsko državljanstvo je bilo uvedeno leta 1992 z Maastrichtsko pogodbo, in sicer s takratnim 17. členom PES. Evropsko državljanstvo pomeni dopolnitev nacionalnega državljanstva, kateremu je evropsko akcesorno. Sodišče Evropske unije je v sodbi Grzelczyk povedalo, da evropsko državljanstvo pomeni temeljni status državljanov držav članic. Danes pravice državljanov ureja PDEU. Pravice evropskih državljanov so pravica do prostega gibanja in prebivanja, aktivna in pasivna volilna pravica, diplomatska in konzularna zaščita, komuniciranje z organi Evropske unije, prepoved neposredne in posredne diskriminacije. Velik vpliv na razvoj ima Sodišče Evropske unije s svojo sodno prakso. Najpomembnejša odločitev Sodišča Evropske unije na področju državljanstva je, da je določba, ki podeljuje pravico do prostega gibanja in prebivanja, neposredno uporabljiva. Brexit se je začel z referendumom 23. 6. 2019, ko se je večina Britancev odločila za izstop iz Unije. Britanska vlada je nato uradno sprožila 50. člen PEU. Med Združenim kraljestvom in Evropske unijo je bil sklenjen Ločitveni sporazum, ki so ga trikrat zavrnili v britanskem parlamentu. Posledično je britanska stran zaprosila za podaljšanje Brexita do 31. oktobra 2019. V primeru Brexita brez dogovora bodo trpele pravice državljanov, ki jih je potrebno zaščititi.
Objavljeno: 23.09.2019; Ogledov: 53; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (473,95 KB) |
2. Reševanje sporov med zunajzakonskima partnerjema oz. zakoncema v procesu razveze (ločitvena mediacija)Nika Velikonja, 2019 Opis: V zadnjih letih opažamo porast razvez zunajzakonskih partnerjev oz. zakoncev. Za reševanje sporov v času razveze so zakonci oz. zunajzakonski partnerji vedno bolj naklonjeni uporabi mediacije. Teoretični del diplomskega dela zajema opis temeljnih pojmov - zunajzakonska skupnost, zakonska zveza, razveza ter mediacija. Ti so osnova za razumevanje družinske mediacije - enega najbolj uveljavljenih načinov mirnega reševanja sporov v postopkih razveze. Družinsko mediacijo urejajo pravni predpisi, ki hkrati določajo pravila za izvajanje mediacije. Je ena izmed vrst mediacije, ki se uporablja pri reševanju družinskopravnih sporov. Z uzakonitvijo Družinskega zakonika dobi mediacija večji pomen. V diplomskem delu so poudarjene bistvene razlike med novo sprejetim Družinskim zakonikom ter prej veljavnim Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Na mediacijskem srečanju ima veliko vlogo mediator. Dobro poznavanje njegovih nalog, tehnik oz. veščin ter samih načel in faz postopka ima vpliv na to, da so mediacijska srečanja uspešna. Kadar gre za družinskopravne zadeve je v samem postopku potrebna še večja preciznost in strokovnost, da se lahko zagotovi varstvo in zaščito otrok. Empirični del je prikaz družinske mediacije v praksi. Na podlagi pridobljenih podatkov okrožnih sodišč lahko ocenimo prisotnost, uporabo, uspešnost družinske mediacije v Sloveniji.
Objavljeno: 19.09.2019; Ogledov: 93; Prenosov: 19
Celotno besedilo (970,45 KB) |
3. Problem mednarodnega pravnega varstva tujcev v SlovenijiAriana Šuc, 2019 Opis: Diplomska naloga obravnava problem mednarodnega pravnega varstva tujcev v Sloveniji. Temeljni zakon, ki ureja področje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji, je Zakon o mednarodni zaščiti s kratico "ZMZ-1". V njem je definiran pojem mednarodne zaščite, ki pomeni status begunca ali status subsidiarne zaščite. Probleme mednarodnega pravnega varstva tujcev v Sloveniji pričajoče diplomsko delo, s pomočjo deskriptivne metode, tudi opiše in ponazori. Republika Slovenija je država članica Evropske unije, ki stremi k vzpostavitvi skupnega evropskega azilnega sistema, kar bi posledično pomenilo tudi enoten sistem politike mednarodne zaščite ter s tem uveljavitev vsaj enakih minimalnih standardov na področju azila. Postopek mednarodne zaščite bi namreč moral biti za vse prosilce hiter, pravičen in pošten, kar pa v praksi, na žalost, pogosto ne drži. Bistvenega pomena je zavedanje pomembnosti mednarodne zaščite ter soočenja s problemi, s katerimi se na tem področju srečujejo njeni prosilci v Republiki Sloveniji. Nedvomno bi bilo potrebno nameniti večjo pozornost vzdrževanju in zagotavljanju ustreznih bivalnih razmer, še posebno pri problematiki namestitve mladoletnih tujcev v centrih za tujce (tistih s spremstvom, kot tudi brez spremstva). Prav tako še vedno ni bila sprejeta sistemska oblika nastanitve in obravnave mladoletnikov brez spremstva. V praksi je nadalje zaznati problem s čakanjem na sprejem prošenj za mednarodno zaščito. Pojavljajo se tudi problemi z odvzemom prostosti. Dodana vrednost naloge je zagotovo izjava Tamare Erjavec, zakonite zastopnice za mladoletnike (poglavje 5.1.3), ki pojasni svoje stališče ter mnenje do problema sistemske oblike nastanitve in obravnave mladoletnikov brez spremstva iz svojih lastnih izkušenj, zbranih med delom na omenjenem področju.
Objavljeno: 19.09.2019; Ogledov: 72; Prenosov: 13
Celotno besedilo (622,87 KB) |
4. Varstvo narodnih manjšin v mednarodnem pravuTea Stepančič, 2019 Opis: Manjšine so skupine ljudi, ki se od večinskega prebivalstva razlikujejo po etnični, verski, jezikovni in kulturni identiteti, zaradi svojega nedominantnega položaja pa potrebujejo posebno manjšinsko varstvo, saj splošno varstvo človekovih pravic ne zadostuje. Diplomsko delo obravnava varstvo manjšin v mednarodnem pravu, pri čemer je poudarek predvsem na aktualnem urejanju manjšinskih pravic. Zaradi sprememb mednarodnega režima in nastanka novih držav je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prišlo do nastanka narodnih manjšin v novonastalih in preoblikovanih državah. Zgodovinski razvoj manjšinskih pravic s poudarkom na razvoju v dvajsetem stoletju je obravnavan s pomočjo zgodovinske metode. Manjšinske pravice so se urejale predvsem v okviru mednarodnih organizacij, ki so sklenile več pravnih dokumentov, ki urejajo manjšinsko problematiko. V današnjem času imajo te organizacije zelo pomembno vlogo, saj s svojimi institucijami nadzirajo implementacijo določb, s tem pa tudi vplivajo na razumevanje pojma manjšine. V zadnjem času zaradi povečanega obsega migracij nastajajo nove manjšine, vendar migrantom niso priznane posebne manjšinske pravice, le splošne človekove pravice. Kot posebna manjšina so obravnavana tudi domorodna ljudstva, ki imajo zaradi zgodovinskega konteksta nekoliko drugačno ureditev kot tipične manjšine. S primerjalno metodo so bile primerjane razlike pravic starih manjšin, novih manjšin in domorodnih ljudstev.
Objavljeno: 19.09.2019; Ogledov: 74; Prenosov: 6
Celotno besedilo (436,61 KB) |
5. Unija kapitalskih trgovJaka Rogelj, 2019 Opis: Unija kapitalskih trgov je ideja Evropske komisije pod vodstvom Jeana-Clauda Junckerja, in sicer kako dokončati notranji trg Evropske unije. Skozi zgodovino je namreč več komisij poskušalo doseči popolno integracijo notranjega trga, še posebej dela o pretoku kapitala, vendar so bili vsi poskusi do zadnjega neuspešni. V diplomskem delu sta uporabljeni zgodovinska metoda z namenom orisa začetkov prostega pretoka kapitala in deskriptivna metoda, s katero je opisana pot, ki jo je prehodila ideja o Uniji kapitalskih trgov, pri odgovorih na zastavljena vprašanja pa sta bili uporabljeni predvsem metoda analize in metoda sinteze. Cilj diplomskega dela je ugotoviti, ali je Evropski komisiji uspelo doseči zastavljene cilje o ustanovitvi Unije kapitalskih trgov, katera zakonodaja je bila sprejeta na tem področju ter kaj je bilo spremenjeno in s katerim namenom oziroma kaj posamezna novost predstavlja pri gradnji Unije kapitalskih trgov. Preučena literatura ter analiza zakonodaje in drugih gradiv sta pripeljali do ugotovitve, da je Evropski komisiji uspelo postaviti temelje kapitalske unije. To pomeni, da so bili sprejeti bistveni zakonodajni akti, ki jih je predlagala Evropska komisija in ki predstavljajo gradnike zagona integriranega trga kapitala. Kljub postavljenim temeljem pa se zdi, da Unija kapitalskih trgov še nekaj časa ne bo delovala na način, na kakršnega je bila zamišljena. Šele ko bo Unija kapitalskih trgov prešla v kri resničnih uporabnikov in šele ko se bodo s pomočjo prakse temelji, ki jih je uspešno postavila Evropska komisija, razvijali naprej, bo mogoče govoriti o Uniji kapitalskih trgov, kot si jo je zamislila Junckerjeva komisija.
Objavljeno: 19.09.2019; Ogledov: 67; Prenosov: 7
Celotno besedilo (370,42 KB) |
6. Varstvo človekovih pravic v Latinski AmerikiAna Rezar Dečman, 2019 Opis: Zaradi razvoja družbe in velikih kršitev človekovih pravic se je v zgodovini povečala kompleksnost in hkrati standard varstva človekovih pravic, razvilo se je več sistemov na različnih ravneh, nacionalni, regionalni, globalni in več modelov ustavne ureditve. Za razumevanje varstva človekovih pravic Latinske Amerike je torej treba poznati nacionalne sisteme posameznih držav ter Medameriški sistem varstva, ki se je razvil na regionalni ravni. Namen diplomskega dela je spoznati sisteme ustavne ureditve v Latinski Ameriki ter Medameriški sistem varstva človekovih pravic. Kot cilj so bile zastavljene tri hipoteze in vse tri z uporabo analitične in primerjalne metode tudi potrjene. Države Latinske Amerike imajo različne nacionalne oziroma ustavne ureditve. Človekove pravice, vsebovane v ustavi, imenujemo tudi ustavne ali temeljne pravice, varuje jih ustava in v primeru kršitev predvideva ustavno varstvene zahtevke, ki so v določenih ustavnih sistemih samo na višjih instancah zaupani v ustavnosodno presojo organu odgovornemu za ustavnosodno presojo. V Latinski Ameriki se tako pojavlja difuzni, koncentrirani ter mešani model ustavnosodne presoje. Največkrat pa se kot oblika ustavnega varstva pojavi postopek oziroma zahtevek amparo poleg zahtevkov habeas corpus in habeas data. Temeljna organizacija Medameriškega sistema je OAD, ki na območju držav podpisnic njenih aktov s pomočjo Medameriške komisije in Medameriškega sodišča varuje človekove pravice, zapisane v aktih. V primerjavi regionalnih sistemov med Latinsko Ameriko in Evropsko unijo ima slednja višji standard varstva človekovih pravic, saj so na tem območju razviti kar trije sistemi, katerih naloga je varstvo človekovih pravic, hkrati pa je akte Sveta Evrope ratificiralo več držav v primeru Medameriškega sistema.
Objavljeno: 19.09.2019; Ogledov: 74; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,80 MB) |
7. Problematika javnega naročanja in pravno varstvo v postopkih javnega naročanjaLara Kraljevič, 2019 Opis: V diplomskem delu sta obravnavani temi javnega naročanja in pravnega varstva v postopkih javnega naročanja. Predstavljeni so osnovni pojmi, temeljna načela, vrste in faze postopkov, odločitve naročnikov ter pravno varstvo, ki je zagotovljeno v teh postopkih. Tema je predstavljena s pomočjo opisne metode. V delu so preverjene tri hipoteze, pri čemer sta po analizi podatkov dve potrjeni, ena pa le delno potrjena. V celoti potrjeni sta hipotezi, da pravni sistem Republike Slovenije ne zagotavlja zadostnega pravnega varstva v postopkih javnega naročanja in da naročniki nimajo dovolj strokovnega znanja za pripravo kakovostnih javnih naročil, zaradi pomanjkljivo pripravljene dokumentacije pa je posledično več možnosti za kršitve. Hipotezo o nezadostnem pravnem varstvu sem potrdila na podlagi ugotovitve, da zoper odločitev Državne revizijske komisije ni konkretnega pravnega varstva. Pri potrjevanju hipoteze o nezadostnem strokovnem znanju naročnikov je strokovnost razdeljena na poznavanje prava javnega naročanja in poznavanje predmeta javnega naročila. Skozi posamezne faze postopka je predstavljeno, kaj pravo javnega naročanja zahteva od naročnikov in kateri problemi se največkrat pojavljajo. Razloge za potrditev hipoteze o nezagotavljanju konkurence sem navajala v povezavi s kompleksnostjo in zahtevnostjo sistema javnega naročanja v Republiki Sloveniji. Ta hipoteza je bila delno potrjena, saj bi za popolno potrditev potrebovala analizo konkretnih primerov, ki dokazujejo nezmožnost priprave konkurenčne ponudbe. Obravnavana problematika je pomembna, saj področje javnega naročanja zajema velik del subjektov, ki v njem sodelujejo, tako javnega kot zasebnega prava. Zaradi širine področja in števila sodelujočih subjektov je posledično obsežna tudi problematika, ki se pojavlja.
Objavljeno: 19.09.2019; Ogledov: 73; Prenosov: 10
Celotno besedilo (838,93 KB) |
8. Primerjava slovenske policije z italijansko policijoTeja Poljanec, 2019 Opis: Pomembna državna institucija, ki ohranja red in pomaga pri spoštovanju pravil v neki državi, je policija. Policija je v različnih državah različno pozicionirana, razdeljena, organizirana in ima različne naloge v povezavi s predhodno navedenimi cilji. Nekatere države imajo dolgo zgodovino, na katerih temelji policija danes, druge pa jo imajo osnovano na pomembnih dogodkih, ki so se zgodili pred kratkim. Tako je pričakovati, da se organizacija med državami razlikuje. Slovenska policija ima tako slabosti kot prednosti. Razlike med policijami pa so dobro izhodišče, da bi slednjo primerjali med državami in ugotovili, na katerih področjih tuje policije delujejo bolje. Na osnovi ugotovitev lahko postavimo nekatere smernice za spremembe v slovenski policiji. Tako je cilj tega diplomskega dela primerjati Slovensko policijo s policijo v Italiji. Italija je država, ki nam je blizu tako z vidika lokacije kot zgodovine, religije in organizacije države. Zato bomo Slovensko policijo primerjali z Italijansko. Namen je torej oblikovati smernice za izboljšanje delovanja in učinkovitosti slovenske policije. To bomo izvedli z metodo primerjanja domače in tuje literature ter z izvedbo intervjuja z dvema zaposlenimi, in sicer v slovenski in v italijanski policiji. Ugotovitve bomo primerjali in povzeli, katera policija ima določena področja bolje oblikovana in jih bolje izvaja. Uporabnost tega diplomskega dela je v tem, da bodo rezultat napotki za izboljšanje policijske prakse in organizacije. Morebitne omejitve so pridobivanje informacij predvsem s strani tujih kolegov. Zato smo namerno izbrali Italijo kot primerjalno državo, saj imamo več možnosti, da pridobimo določene podatke.
Objavljeno: 18.09.2019; Ogledov: 75; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,13 MB) |
9. Evropsko Sodišče pravice v LuksemburguMaša Pikon, 2019 Opis: Sodišče Evropske unije je sodni organ Evropske unije in eden izmed najbolj zaslužnih organov za poglobljeno integracijo omenjene mednarodne organizacije. Sestavljen je iz 28 sodnikov, torej toliko kolikor ima Evropska unija držav članic. Po izstopu Velike Britanije bo en sodnik manj. Njegov sedež je v Luxembourgu. Ustanovljen je bil leta 1952 s Pariško pogodbo. Ima številne pristojnosti. Odloča o tožbah zaradi neizpolnitve obveznosti, tožbah proti institucijam EU, najbolj pomembna je pristojnost odločanja v predhodnem postopku odločanja po 267. členu PDEU, saj ima s tem postopkom sodni monopol nad uporabo in razlago prava EU. Vse možne oblike postopkov pred Sodiščem natančno obrazložim. Na drugi stopnji pa odloča o pritožbah zoper sodne odločbe Splošnega sodišča. Poleg pisnega in ustnega dela Sodišča nakažem še težave, s katerimi se je in s katerimi se še danes sooča. Izpostavila sem tri najbolj znane: dolgotrajnost predhodnega postopka in možne rešitve, neizvrševanje sodb ter še vedno oddaljen pristop Evropske unije k Evropski konvenciji človekovih pravic. Evropska unija se je z Lizbonsko pogodbo, ki je leta 2009 stopila v veljavo, pravno zavezala k pristopu omenjene konvencije, a kdaj natančno bo do tega prišlo je težko napovedati.
Objavljeno: 18.09.2019; Ogledov: 78; Prenosov: 15
Celotno besedilo (718,14 KB) |
10. Premoženjska razmerja med zakonci in delitev skupnega premoženja po Družinskem zakonikuEva Pegan, 2019 Opis: Diplomska naloga obravnava premoženjskopravna razmerja med zakonci in s tem povezane nastale spremembe na podlagi uveljavitve Družinskega zakonika. Institut pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, s katero zakonca vzpostavita lasten pogodbeni premoženjski režim za urejanje medsebojnih premoženjskih razmerij skladno z lastnimi potrebami in željami, zagotovo predstavlja pomembno spremembo na področju družinskega prava. Avtonomno določanje takšnih premoženjskopravnih razmerij bo nedvomno zanimalo prav zakonce, ki se ukvarjajo s podjetništvom. Iz tega razloga je v diplomski nalogi tudi obravnavana tematika opravljanja podjetniške dejavnosti zakoncev ter določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju zakoncev. Pri obeh sklopih sta obravnavani hipotezi, postavljeni v začetni fazi priprave naloge. Pri pripravi zaključnega dela smo v največji meri uporabljali deskriptivno metodo, in sicer zaradi vsebinske obravnave in izhajanja iz zakonodajnih aktov, strokovne literature in sodne prakse. Za predstavo prednosti, ki jih je prispevala nova družinska zakonodaja v primerjavi s prejšnjo, smo uporabili komparativno metodo. Namen naloge je prek obravnave premoženjskih razmerij med zakonci v okviru nove zakonodaje prikazati odpravo določenih anomalij in pravnih praznin prejšnjega zakona, konkretneje pa je namen predstaviti pogodbeni premoženjski režim, in sicer kot pomembno spremembo, vezano na urejanje premoženjskopravnih razmerij zakoncev, in predstaviti bistvene problematike, vezane na podjetniško premoženje zakoncev, ter poplačila obveznosti zakonca kot dolžnika.
Objavljeno: 18.09.2019; Ogledov: 88; Prenosov: 15
Celotno besedilo (594,15 KB) |
