Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


71 - 80 / 1426
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
Nepotizem v povezavi z zaposlovanjem v šolstvu
Simona Pirc Jenko, 2019

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno zaposlovanje v šolstvu v povezavi z nepotizmom. Postavili smo trditve, ki jih je bilo treba preveriti, o njih razmisliti in se vprašati, kako bi se izognili nepotizmu pri zaposlovanju v prihodnosti. Namen je predstaviti nepotizem z različnih zornih kotov, ki so se izoblikovali skozi čas. Nepotizem spremlja človeka od nekdaj in do njega lahko pride vedno, zato je pomembno, da so zavarovane pravice za vse enako. Predstavljena sta način in postopek zaposlovanja v šolstvu, ki sta predpisana v zakonodaji. Namen je opozoriti tudi na pomanjkljivost področnih predpisov v šolstvu s cilji analizirati termine in zgodovino, preučiti zakonodajo, analizirati pravno ureditev, proučiti pravice, zaščito posameznika ter oblikovati lastne predloge. Uporabljene so različne metode dela, saj je bilo treba preveriti zgodovinsko in sociološko ozadje pojava, ki ga je bilo nato s pomočjo deskriptivne metode treba opisati in določiti položaj iskalcev zaposlitve. V nadaljevanju sta uporabljeni komparativna in induktivna metoda za preverjanje skladnosti zakonodaje in obdelavo pojmov. Metoda intervjuja prikaže, da obstajajo primeri nepotizma pri zaposlovanju v šolstvu. Sledi še metoda sinteze, ki služi za pojasnjevanje in oblikovanje predlogov. Z vprašalniki smo prikazali, da v praksi obstaja nepotizem v šolstvu in da je to posledica, ker se jemlje sorodstvo v kolektive, kjer bi morali biti zaposleni v vseh pogledih enakopravni. V zaključnem poglavju bomo povzeli bistvo dela in poskušali odgovoriti na zastavljena vprašanja, ki so se porajala skozi nalogo. Interpretacija o zastavljenih trditvah sporoča, da je zaposlovanje v šolstvu treba zastaviti na drugačen način ali določiti dodaten nadzor države.
Objavljeno: 30.10.2019; Ogledov: 152; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

72.
Prečkanje morske meje EU - schengen, slepi potniki in migranti
Martina Dodič, 2019

Opis: Schengenski režim je pravni red, vpeljan z uveljavitvijo dveh mednarodnih sporazumov, sklenjenih v luksemburški vasici Schengen. Namena sporazumov sta odprava notranjih mejnih kontrol za vse osebe, ki se nahajajo znotraj meja držav EU, in krepitev skupnih zunanjih meja z nečlanicami oz. tako imenovanimi tretjimi državami. Svobodno gibanje na ozemlju držav članic zahteva okrepljeno sodelovanje organov, ki izvajajo varnostni, carinski in inšpekcijski nadzor na kopnem in na morju. Kontrola morske površine in mejni prehodi na morju zahtevajo izjemno pripravljenost organov pregona in mednarodno sodelovanje. Največja grožnja čolnov, ki prevažajo migrante iz Afrike, je poskušanje doseči evropske meje, enako kot velja za slepe potnike, ki počnejo isto, vendar na drugačne načine. Ne toliko zaradi njihove fizične prisotnosti na krovu plovila in posadke, temveč zaradi posledic korakov, ki jih naredijo na zemlji EU. Toda sodelovanje, razumevanje in izmenjava informacij med različnimi stranmi je še en pomemben korak k nadzoru problematike slepih potnikov in migrantov. Kljub najboljšim usklajenim prizadevanjem na ladji, pristaniških terminalih, podjetij, drugih organizacij in držav bo določenim posameznikom občasno še vedno uspelo doseči cilj. Vendar pa bi bilo mogoče zmanjšati pogostost takšnih oseb, in sicer z onemogočanjem dostopa na ladje, ter narediti svet bolj hvaležen za vse.
Ključne besede: nelegalni migranti, meja na morju, schengenska meja, slepi potniki
Objavljeno: 30.10.2019; Ogledov: 98; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

73.
Praktično uresničevanje uredbe GDPR na kadrovskem področju izbranega podjetja X
Eva Cankar, 2019

Opis: Pravica do varstva osebnih podatkov je temeljna pravica in svoboščina posameznika. 25. 5. 2018 se je začela uporabljati Uredba 2016/679 (GDPR), ki ureja področje varstva osebnih podatkov posameznikov. Vsebina uredbe GDPR obvezuje vsa podjetja in organizacije, ki obdelujejo osebne podatke posameznikov, ki so državljani Evropske unije. Kljub temu da se je začela uredba GDPR v državah članicah EU uporabljati neposredno, pa so morala podjetja in organizacije sprejeti aktivne ukrepe za prilagoditev novi zakonodaji. Pri tem so bili postavljeni pred težek izziv, saj uredba GDPR določa le cilje, ne pa konkretnih organizacijskih in tehničnih postopkov, s katerimi bi dosegli skladnost. Z izzivi praktične uresničitve določb uredbe GDPR se je soočalo tudi izbrano podjetje X. Imenovalo je 3-člansko delavno telo in podpisalo pogodbo o svetovanju s strokovnjakom s področja varstva osebnih podatkov, ki jim je pri tem pomagal. Delovno telo je praktično uresničevanje uredbe GDPR zastavilo kot obširen večstopenjski projekt. Temelj praktične uresničitve je seznanitev in razumevanje določb uredbe GDPR. Znotraj izbranega podjetja X so v postopku revidiranja in analiziranja obstoječe dokumentacije ter z opravljenimi intervjuji zaposlenih na kadrovskem področju ugotovili, katere osebne podatke sploh obdelujejo, z vpogledom v dokumentacijo in računalniške programe pa tudi, kako se ti obdelujejo in kje se hranijo. Magistrsko delo je tako prikaz praktične uresničitve določb GDPR v izbranem podjetju in lahko služi kot pripomoček drugim podjetjem in organizacijam, ki še niso vzpostavile skladnosti z GDPR. Magistrsko delo se ne poglablja v konkretne organizacijske in tehnične ukrepe praktične uresničitve, prikazuje pa dobra izhodišča za kakovosten pričetek projekta.
Objavljeno: 30.10.2019; Ogledov: 103; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (922,43 KB)

74.
Afriška listina človekovih pravic in pravic ljudstev ter njeno uresničevanje v praksi
Karin Baruca, 2019

Opis: V magistrski nalogi so predstavljene temeljne človekove pravice in svoboščine ter njihovo uresničevanje na afriškem kontinentu. Ključna varovalka temeljnih človekovih pravic na afriškem področju je nedvomno Afriška listina o človekovih pravicah in pravicah ljudstev, ki s svojimi določbami varuje človekove pravice vsakega posameznika. Afriška listina o človekovih pravicah in pravicah ljudstev je mednarodni dokument, namenjen spodbujanju in varovanju človekovih pravic ter temeljnih svoboščin na afriški celini. Z vzpostavitvijo regionalnega sistema človekovih pravic za Afriko je sledila evropskemu in medameriškemu sistemu. V okviru Listine sta bila sprejeta tudi Protokol k Afriški listini o človekovih pravicah in pravicah ljudstev za pravice žensk v Afriki in Protokol k Afriški listini o človekovih pravicah in pravicah ljudstev o ustanovitvi Afriškega sodišča za človekove pravice in pravice ljudstev. Z ustanovitvijo Afriškega sodišča za človekove pravice in pravice ljudstev se je pričela razvijati sodna praksa, ki pripomore k reševanju ključnih problemov na nacionalnem nivoju afriških držav. Dolgoletne kršitve temeljnih pravic so pripeljale do množičnega nezadovoljstva, zato nastaja čedalje večja potreba po vzpostavitvi močnejšega sistema človekovih pravic za odpravo nepravilnosti in nezakonitosti v posameznih državah. V magistrskem delu želim raziskati, ali se določbe Afriške listine upoštevajo v praksi in v kolikšni meri sodna praksa Afriškega sodišča pripomore k zmanjšanju kršitev temeljnih človekovih pravic.
Objavljeno: 30.10.2019; Ogledov: 123; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

75.
76.
Pravna ureditev študentskega dela v Sloveniji
Sara Zugan, 2019

Opis: Študentsko delo je začasno in občasno delo dijakov, študentov ali drugih opravičenih oseb, ki morajo imeti za opravljanje študentskega dela veljaven status dijaka ali študenta v Republiki Sloveniji ali status udeleženca v izobraževanju odraslih. Velikokrat se srečujemo z dejstvom, da dijaki in študenti delajo z nalogami in dolžnostmi delovnega razmerja, ne pa tudi z njegovimi pravicami in ugodnostmi. Ključna razlika med študentskim delom in pogodbo o zaposlitvi je v tem, da se študentsko delo ne opravlja nepretrgoma, temveč občasno in začasno. V praksi se kaže, da je vse več primerov, ko študenti opravljajo enako delo in na enak način kot delavci, ki imajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Namen diplomskega dela je predstaviti ureditev študentskega dela v Sloveniji. V prvem delu je opisan razvoj študentskega dela in njegova zakonska podlaga. Temelji na pravicah in dolžnostih dijakov, študentov in udeležencev izobraževanja odraslih v času formalnega izobraževanja. V jedru diplomskega dela so predstavljene prednosti in pomanjkljivosti študentskega dela z vidika dijakov in študentov ter delodajalcev. Cilj diplomskega dela predstavlja zakonsko ureditev na področju študentskega dela v Sloveniji, opredeljuje trenutno stanje, ki je zelo pogosto med dijaki, študenti in delodajalci, ter podaja predloge izboljšav, predvsem s poudarkom na preprečevanju zlorab in izkoriščanju dijakov in študentov. Izvedeno je predvsem s pomočjo opisne in deloma tudi primerjalne metode ter s pregledom literature. V diplomskem delu je potrjena zastavljena hipoteza: "Ali bi z ukrepi zaposlovanja za absolvente oziroma mlade diplomante preprečili zlorabe in izkoriščanje dijakov in študentov?"
Objavljeno: 30.10.2019; Ogledov: 144; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (763,83 KB)

77.
Analiza sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi Avstrija proti Nemčiji (C-591/17)
Manca Zemljič, 2019

Opis: Osrednji del diplomskega dela predstavlja analiza nedavno sprejete sodbe SEU v zadevi Avstrija proti Nemčiji (C-591/17) glede načela prepovedi diskriminacije na podlagi državljanstva, ki v strokovni literaturi še ni (obsežno) preučena. S pomočjo deskriptivne metode smo predstavili tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti po pravu EU. Z uporabo zgodovinske metode smo si pomagali pri prikazu dosedanje sodne prakse SEU v zadevah, ki so potekale na podlagi 259. člena PDEU. Za preučitev sodbe je bila ključna metoda analize. V sklepnem delu diplomskega dela smo uporabili metodo sinteze. Pojasnili smo razloge, zaradi katerih je postopek, v katerem tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti vloži država članica EU proti drugi državi članici EU, izjemno redek. Ključne pa so ugotovitve, ki se nanašajo na preučitev sodbe SEU v zadevi Avstrija proti Nemčiji. Predstavili smo ozadje primera in kot ključni argument SEU izpostavili ugotovitve, ki izhajajo iz presoje prvega očitka, v katerem je bilo ugotovljeno, da je posledica sporne nemške zakonodaje manj ugodna obravnava lastnikov in voznikov vozil, ki so vozila registrirali v drugih državah članicah, v primerjavi z lastniki vozil, ki so vozila registrirali v Nemčiji. Poleg tega smo v diplomskem delu navedli pet posledic, ki jih (lahko) ima konkretna sodba za države članice in EU. Posledice smo preučili v sklopu širše sodne prakse SEU v zvezi s postopkom na podlagi 259. člena PDEU in z vsebinskega vidika.
Objavljeno: 30.10.2019; Ogledov: 111; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (963,54 KB)

78.
Primer sirskega begunca v Sloveniji, v luči pravice do azila
Sanja Zajc, 2019

Opis: Diplomsko delo natančneje obravnava pravico do azila, za katero je danes bolj uveljavljen izraz mednarodna zaščita, pomen obeh besed pa je enak. Pogovorno je izraz "azil" še vedno v uporabi, pravna terminologija in pravni akti pa se poslužujejo izraza mednarodna zaščita, zato smo tudi sami tekom diplomske naloge uporabljali ta izraz. Evropo je leta 2015 prizadela največja begunska kriza, ki je za sabo pustila več kot milijon beguncev in posledično tudi veliko število prošenj za mednarodno zaščito. Evropska unija si z razvijanjem skupnega evropskega azilnega sistema že od leta 1999 prizadeva, da bi takšne situacije kar najbolje obvladala. Sprejete so bile številne uredbe in direktive, ki določajo položaj beguncev, vse pa temeljijo na najpomembnejšem mednarodnopravnem aktu na tem področju v zgodovini, to je Konvenciji o statusu beguncev iz leta 1951. V nalogi sem smo na kratko predstavili začetke ureditve področja mednarodne zaščite, ki so temelj današnje ureditve, tako na mednarodnem kot tudi na nacionalnem področju. Posebno pozornost smo namenila postopku za pridobitev mednarodne zaščite in tudi pravicam in dolžnostim prosilcev za mednarodno zaščito, kot jo pozna Zakon o mednarodni zaščiti. Diplomsko delo se zaključi s predstavitvijo sirskega begunca Ahmada Shamieha, ki je v Slovenijo vstopil v času begunske krize po begunskem koridorju in pri nas zaprosil za mednarodno zaščito. Primer je v Sloveniji požel ogromno pozornosti in dvignil veliko prahu v medijih, na političnem področju in tudi v civilni družbi.
Objavljeno: 30.10.2019; Ogledov: 83; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (807,29 KB)

79.
Ukrepi za varstvo koristi otroka po Družinskem zakoniku
Eva Vidič, 2019

Opis: Obravnavana tema diplomskega dela so ukrepi za varstvo koristi otroka po Družinskem zakoniku. Vselej, kadar starši, kot primarni nosilci starševske skrbi, neustrezno izvajajo starševsko skrb, nastopi dolžnost države, da otroka in njegove pravice ter koristi zavaruje. Družinski zakonik za osrednji instituciji za varstvo otrokove koristi postavlja sodišče in center za socialno delo, ki sta pooblaščena za izvedbo vseh potrebnih dejanj in ukrepov, ki jih terja varstvo otrokovih pravic ter koristi. Pogoj za izrek ukrepa za varstvo koristi otroka je otrokova ogroženost. Po novi ureditvi sme ukrepe po uradni dolžnosti ali na predlog izreči le sodišče, pri čemer mora upoštevati načelo najmilejšega ukrepa. Ker so otroci danes subjekt pravic in imajo pravico biti slišani v vseh zadevah v zvezi z njimi, imajo pri odločanju o ukrepu pravico izraziti svoje mnenje. Družinski zakonik ukrepe za varstvo koristi otroka deli na začasne odredbe, nujni odvzem otroka in ukrepe trajnejšega značaja. Pristojnost za ukrepanje v nujnih primerih ima po Družinskem zakoniku center za socialno delo, ki sme v ta namen izvesti dejanje nujnega odvzema otroka. Center za socialno delo je hkrati zakoniti predlagatelj postopka za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otroka in izvajalec nadzora nad izrečenimi ukrepi, okrepljena pa je tudi njegova svetovalna ter podporna vloga.
Objavljeno: 30.10.2019; Ogledov: 111; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (494,19 KB)

80.
Členi ILC o odgovornosti držav za mednarodna protipravna ravnanja in njihova pravna narava
Laura Samec, 2019

Opis: Temeljni nalogi Komisije za mednarodno pravo sta kodifikacija in progresivni razvoj mednarodnega prava. Pri svojem delu Komisija ugotavlja, kaj je pravzaprav pravo, oziroma katera pravila lahko smatramo kot norme običajnega mednarodnega prava in nato skozi proces kodifikacije neko področje celovito in sistematično uredi. Področje odgovornosti držav je ena izmed najpomembnejših in najzahtevnejših tem, ki jih je Komisija preučevala in rezultat njenega dolgoletnega dela predstavljajo Členi o odgovornosti držav za mednarodno protipravna ravnanja. Glede njihove pravne narave se porajajo številna vprašanja, predvsem ali odražajo ustaljeno prakso med državami in je njihova narava zavezujoča. Mnenja so danes še vedno deljena, čeprav so Členi o odgovornosti držav v praksi vse pogosteje omenjeni in uporabljeni. Nekatere države zagovarjajo stališče, da predstavljajo avtoritativna pravila s področja odgovornosti držav in bi bilo njihovo besedilo smotrno pretvoriti v konvencijo in s tem utrditi njihovo zavezujočo naravo, spet druge pa so mnenja, da se praksa med državami glede njih še ni dovolj razvila. Ne glede na njihovo usodo, pa je gotovo, da so Členi o odgovornosti držav za mednarodno protipravna ravnanja pomembno vplivali na mednarodno sodno prakso in literaturo. Meddržavno sodišče, ki ima pristojnosti izdajati inter partes pravno zavezujoče sodne odločbe, je v svojih sodbah nemalokrat navedlo pravila in načela, povzeta v omenjenih členih, kar jim daje le še večjo veljavo in avtoriteto.
Objavljeno: 30.10.2019; Ogledov: 85; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (843,83 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh