Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


71 - 80 / 2000
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
Spoštovanje vladavine prava v Evropski uniji
Teja Zrim, 2023

Opis: Vladavina prava je ena temeljnih vrednot Evropske unije, določenih v 2. členu Pogodbe o Evropski uniji. Spoštovanje vladavine prava je izrednega pomena, a med državami članicami vseeno prihaja do sistemskih kršitev le-te. Ko je leta 2015 na Poljskem oblast prevzela konservativna stranka PiS, je ta začela s spornimi reformami pravosodnega sistema. Podredila si je institucije, kot sta Ustavno sodišče ter Nacionalni sodni svet, prisilno je upokojila veliko število sodnikov, druge, ki niso odločali skladno s pričakovanji, pa disciplinsko preganjala. Ugrabljeno Ustavno sodišče s svojo sodbo neposredno nasprotuje načelu primarnosti prava Evropske unije, z isto odločbo je ugotovilo tudi neskladje prava Evropske unije z Ustavo Republike Poljske. Poleg poseganj izvršilne in zakonodajne veje oblasti v sodno oblast, je PiS omejila svobodo medijev, grobo je posegla tudi v pravice posameznikov. Zaradi kršitev vladavine prava, predvsem neodvisnosti sodstva, je bila večkrat obsojena pred Sodiščem Evropske unije. Poleg večkratne uporabe sodnega mehanizma iz 258. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, je Evropska komisija zoper Poljsko sprožila tudi politični postopek po 7(1). členu Pogodbe o Evropski uniji. Zaradi slabše uspešnosti obstoječih mehanizmov je bil uveden nov, finančni mehanizem, ki skrbi za zaščito finančnih interesov Evropske unije v primeru kršitev vladavine prava. Sklepno je predstavljen še soft law mehanizem Evropske komisije, letno poročilo o stanju vladavine prava. Ta služi kot dopolnitev že obstoječih, saj prikazuje največje izzive držav članic.
Ključne besede: vladavina prava, Poljska, Evropska unija, mehanizmi, pravosodne reforme
Objavljeno: 20.06.2023; Ogledov: 495; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (905,45 KB)

72.
Koncept prostornoga planiranja – urbana obnova i revitalizacija Grada Zagreba
Suhela Chalfe Markotić, 2023

Opis: Uvođenjem paradigme održivoga razvoja, obnova i revitalizacija postaju sve relevantniji pristupi planiranja grada. Glavna je svrha magistarskoga rada proučiti procese obnove i revitalizacije u osiguranju održivoga razvoja grada Zagreba te prikazati čimbenike koji utječu na te procese i njihovu izvedivost. Rad prikazuje učinkovitost urbanoga i prostornoga planiranja uz primjenu koncepta održivosti. Obrađuje pristupe urbane obnove i revitalizacije u vezi s održivim razvojem i ciljevima Novoga europskog Bauhausa. Prikazani su primjeri dobre prakse zelene gradnje u obnovi europskih gradova i detaljnije proučen primjer Ljubljane, zelene europske metropole, koja je uspjela svoju viziju pretvoriti u stvarnost. U nastavku je prikazano obilježje prostora grada Zagreba te je proučena urbana obnova nakon potresa, kao i odnosi i utjecaji sudionika koji sudjeluju u tome procesu. Slijedi usporedba urbanističkoga razvoja Zagreba i Ljubljane kao podloga za završnu raspravu i zaključke. Obrađuju se i uspoređuju teme važne za održivi razvoj poput javnih i zelenih površina, mobilnosti i prometa, kvalitete života i recikliranja otpada. Empirijskim istraživanjem „Pravo na grad“, s provedenom anketom građana i intervjua fokusnih grupa, prikupljeni su aktualni podatci o potrebama i stajalištima građana o prostoru u kojemu žive, kao i njihova mišljenja o procesu planiranja grada i građanskoga sudjelovanja. Rezultati istraživanja doprinose boljemu razumijevanju procesa obnove sa stajališta održivosti i zelene gradnje. Mogu se upotrebljavati kao polazište za daljnji razvoj pristupa urbanoj revitalizaciji u smislu očuvanja zadovoljstva građana, ekološke održivosti, prostornoga identiteta i društvene kohezije. Posebno će biti od koristi u izradi planskih dokumenata grada Zagreba, kao i u poticanju izvršne vlasti na izmjene prostornoga zakonodavstva u smislu osiguranja te povećanja zelenih i javnih površina u gradu.
Objavljeno: 20.06.2023; Ogledov: 473; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

73.
Avtoritarne ideologije po prvi svetovni vojni
Nik Razdevšek, 2023

Opis: V diplomskem delu predstavim zgodovino in ozadje treh avtoritarnih načinov vladanja v Evropi (nacizma, fašizma, komunizma), ki so se razvili po prvi svetovni vojni. Nato jih opredelim glede na način delovanja in države, v katerih so se najbolj razvijali. V uvodu predstavim in na splošno orišem prvo svetovno vojno za predstavitev okvira in ozadja dogajanja, ki sledi po vojni. V glavnem delu naloge se podrobneje lotim obdobja po prvi svetovni vojni. Opišem politični prostor v Evropi in predstavim stanje v svetu. Naslednji del je namenjen avtoritarnim ideologijam, ki so nastale tisti čas; torej nacizmu, fašizmu in komunizmu. Vsako posebej predstavim glede na nastanek, razvoj, vpliv v Evropi in svetu ter karizmatično osebnost ideologije. Sledi analiza sveta po avtoritarnih ideologijah. Nato predstavim povod za drugo svetovno vojno in pravne akte, ki so nastali. V zadnjem delu razdelam, kaj sploh je avtoritarnost oz. avtoritarni način vladanja in kako pomembna je vladavina prava, saj smo brez vladavine prava dejansko na poti v avtoritarni režim. Podrobneje opišem tudi nevarnosti za državo in njeno ljudstvo, ki jih prinašajo avtoritarni in totalitarni režimi. V zaključku povzamem svoje misli in ugotovitve naloge, na osnovi česar nato potrdim ali ovržem postavljeno hipotezo.
Ključne besede: avtoritarizem, demokracija, človekove pravice, totalitarne ideologije, totalitarizem
Objavljeno: 20.06.2023; Ogledov: 471; Prenosov: 24
.docx Celotno besedilo (145,06 KB)

74.
Odvzem otrok po Družinskem zakoniku
Martina Plejnšek, 2023

Opis: V diplomskem delu obravnavam ukrep za varstvo koristi otroka, in sicer odvzem otroka. Starši so tisti, ki so v prvi vrsti dolžni in upravičeni poskrbeti za otrokove pravice ter koristi. Šele takrat, ko ti svoje starševske obveznosti ne izvajajo v otrokovo korist, je država dolžna poseči v družinsko razmerje. Ukrepi za varstvo koristi otroka niso namenjeni kaznovanju staršev, ampak zaščiti koristi otroka. Odvzem otroka izreče sodišče, ko je otrok v družini tako ogrožen, da ga je treba iz družinskega okolja umakniti. Je eden hujših ukrepov za varstvo koristi otroka, saj se otroka izloči iz družine, ki bi mu morala predstavljati varno zatočišče in izhodišče za raziskovanje zunanjega sveta. Gre za zelo močen poseg v razmerje med starši in otrokom, ki za vedno pusti posledice na otrokovem duševnem zdravju. Namen diplomske naloge je temeljito predstaviti ukrep odvzema otroka. Delo obsega tudi predstavitev Protokola priporočenega ravnanja v primeru, ko se izvrši odločba o odvzemu otroka z neposredno izročitvijo, ki ga je v sodelovanju z drugimi institucijami, zaradi zahtevnosti postopka o odvzemu otroka, sprejelo Vrhovno sodišče RS in obravnavo škodljivih posledic na duševnem zdravju otroka, ki jih pusti sama izvršitev ukrepa.
Ključne besede: odvzem otroka, otrok, ukrep za varstvo koristi otroka, slabosti izvršbe, posledice odvzema otroka
Objavljeno: 20.06.2023; Ogledov: 404; Prenosov: 0

75.
Postopek razveljavitve zakonske zveze
Kada Džafić, 2023

Opis: Zakonska zveza je eden temeljnih pojmov družinskega prava in je življenjska skupnost dveh oseb, ki sta sklenili zakonsko zvezo z namenom skupnega življenja ter ustvarjanja družine. Ker ima poroka tudi pravne posledice, je država z zakonom določila pogoje za sklenitev in veljavnost zakonske zveze. S tem je zakonodajalec želel preprečiti sklepanje nepremišljenih zakonskih zvez in zakonskih zvez za pridobitev določenih koristi, prav tako pa je preprečil sklepanje zakonskih zvez osebam, ki se ne zavedajo pravnih posledic svojih dejanj. Takšna sklenitev zakonske zveze ima za posledico njeno neveljavnost. Družina je temelj družinskega prava. Ker je družina skupnost otroka in enega ali obeh staršev (ali druge osebe, ki skrbi za vzgojo, nego, varstvo in izobraževanje otroka), kot taka uživa posebno varstvo. Ker je otrok najbolj ranljiv člen, so njegove pravice in koristi še posebej varovane. Zato se pri razveljavitvi zakonske zveze s posebno previdnostjo odloča o varstvu, negi in vzgoji otrok ter njihovih stikih s starši. V kolikor starša ne skleneta sporazuma glede teh vprašanj ali njun sporazum ni v korist otrokom, sodišče o tem odloči po uradni dolžnosti, pri čemer ravna skladno z varstvom otrokovih pravic in koristi.
Ključne besede: zakonska zveza, družina, družinsko pravo, razveljavitev zakonske zveze, razveza zakonske zveze, posledice, vzgoja, varstvo
Objavljeno: 20.06.2023; Ogledov: 410; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (535,34 KB)

76.
Postopek s pogajanji brez predhodne objave po 46. členu Zakona o javnem naročanju
Lara Kraljevič, 2023

Opis: Osrednja tema magistrskega dela je postopek s pogajanji brez predhodne objave, opredeljen v 46. členu ZJN-3. V povezavi s tem je preverjena resničnost treh hipotez, in sicer: (1) da postopek s pogajanji brez predhodne objave, v primerjavi z ostalimi postopki javnega naročanja, v manjši meri spoštuje temeljna načela ZJN-3, (2) da razlogi, ki upravičujejo uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave, se ne razlagajo dovolj restriktivno, čeprav praksa Sodišča Evropske Unije to zahteva in (3) da je primerjavi z ostalimi postopki javnega naročanja, zoper postopek s pogajanji brez predhodne objave, v manjši meri zagotovljeno učinkovito pravno varstvo. Pri preverjanju prve hipoteze sta uporabljeni primerjalna in induktivno-deduktivna metoda, ki je bila osrednja metoda tudi pri preverjanju resničnosti druge hipoteze. Tretja hipoteza je preverjena na podlagi komparativne in deskriptivne metode. Vse tri vnaprej predvidene hipoteze so bile v magistrskem delu potrjene, pri čemer je v povezavi s prvo hipotezo poudarjeno, da postopek s pogajanji brez predhodne objave v manjši meri spoštuje predvsem temeljno načelo transparentnosti in z njim pogosto povezano načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Ugotovitve in rezultati magistrskega dela se kažejo v natančni analizi postopka s pogajanji brez predhodne objave, kar je uporabno tako za ponudnike, kot tudi naročnike, saj se zdi, da so pri obravnavanem postopku številne nejasnosti, zaradi katerih prihaja do kršitev temeljnih načel javnega naročanja. Z natančnim poznavanjem postopka, kot tudi uveljavljanja pravnega varstva zoper ta postopek, pa je mogoče stremeti k manj kršitvam in bolj premišljeni uporabi tega postopka, ki naj bi bila zgolj skrajna in izjemna možnost naročnikov.
Ključne besede: Postopek s pogajanji brez predhodne objave, javno naročanje, pravno varstvo v postopkih javnega naročanja, Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), nabava zaščitne in medicinske opreme
Objavljeno: 08.06.2023; Ogledov: 404; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (949,39 KB)

77.
Prepoved pranja denarja v mednarodnem pravu
Maša Trček, 2020

Opis: Pranje denarja predstavlja težavo, prisotno po vsem svetu. Navkljub zavedanju, prepoznavanju in spoznavanju razsežnosti problematike, se v nekaterih državah ne lotevajo njenega reševanja. Ker gre za različne možnosti pranja denarja, ki zavisijo od tehnološkega napredka, ekonomskega povezovanja, povezanih kaznivih dejanj – se pojavlja vedno več mednarodnih povezav, s katerimi države zasledujejo iste cilje s povezovanji in z deljenjem informacij v boju proti pranju denarja. Namen magistrskega dela je raziskati področje pranja denarja in prikazati, zakaj je ta boj tako pomemben za ves svet. Boj proti pranju denarja temelji na državah in na njihovih predpisih. Predpisi in politika držav so ključni akterji pri toleranci pranja denarja. Leta 2009 je bila podana ocena, da se je 11,5 trilijonov dolarjev zasebnega kapitala nahajalo na »offshore« območjih, ki omogočajo upravljanje in izogibanje plačevanja davkov. Politika držav, ki so gostiteljice finančnega turizma, temelji na omogočanju bančne tajnosti in anonimnosti lastništva, kar poti do raziskovanja izvora nezakonito pridobljenih sredstev še otežuje. Evropska unija vodi sezname davčnih oaz in kategorizira države na sivi in črni seznam, kar omogoča večjo transparentnost in ugled držav, ki uspešno bijejo to bitko. Cilja magistrskega dela sta osvetliti in opozoriti na problem, ki je prisoten po vsem svetu. Tehnološki razvoj prinaša veliko novih načinov in pristopov pri pranju denarja, zato je potrebno še toliko bolj poudariti vlogo pravnih predpisov in uslužbencev, ki to pravočasno zaznavajo in sledijo trendom. Za uspešno prepoznavanje in sodelovanje so potrebna izobraževanja in spremljanje aktualne problematike po svetu, s tem pa usposobljen kader na področju pranja denarja.
Ključne besede: pranje denarja, pralnice denarja, mednarodno pravo, davčne oaze, preprečevanje pranja denarja
Objavljeno: 01.06.2023; Ogledov: 413; Prenosov: 14
.docx Celotno besedilo (305,29 KB)

78.
Nezgode pri delu in odškodninska odgovornost
Jana Vrtovec, 2023

Opis: Osamosvojitev Republike Slovenije in sprejem Ustave leta 1991 sta narekovala potrebo po ureditvi celotnega pravnega reda v novonastali državi. Prišlo je do spremembe družbene in ekonomske ureditve, kar se je še posebej odrazilo na področju zakonskega urejanja v magistrskem delu obravnavanega področja odškodninske odgovornosti delodajalcev, delovnih razmerij ter področja varnosti in zdravja. Pomemben cilj tranzicije je bil vzpostavitev pravne države in sprejem sodobne zakonodaje. V prvem delu magistrskega dela je bil z metodo zbiranja gradiva, deskriptivno in kompilacijsko metodo proučen potek sprejemanja zakonodaje in ugotovljeno, da je Republika Slovenija ratificirala in v notranjo zakonodajo vključila nadnacionalne in mednarodne vire, ki urejajo področje varnosti in zdravja pri delu kot tudi vire s področja delovnih razmerij. Z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu so bile vse do tedaj sprejete direktive s področja varstva in zdravja pri delu prenesene v naš pravni red. Na njegovi osnovi je bila leta 2003 sprejeta Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu. Pomanjkljivost Resolucije je bila, da ni določila nosilcev, rokov, potrebnih finančnih virov in kazalcev za spremljanje njenega izvajanja. Leta 2011 je bil sprejet posodobljen Zakon o varnosti in zdravju pri delu, leta 2018 pa nova Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018–2027. Izvedbeni dokumenti tega nacionalnega programa so triletni akcijski načrti, v katerih so določeni ukrepi, izvajalci ukrepov, finančni viri, potrebni za izvedbo ukrepov, roki in način spremljanja izvedbe ukrepov. V magistrskem delu je bilo s statistično analizo podatkov o številu nezgod pri delu za obdobje 2016 do 2020 ugotovljeno, da je število nezgod navkljub sodobni zakonodaji še vedno previsoko. Letno se zgodi povprečno 9.550 nezgod, od tega 15 do 17 s smrtnim izidom. V magistrskem delu so opisane še vrste in podlage za odškodninsko odgovornost s posebnim poudarkom na odškodninski odgovornosti delodajalcev. V raziskovalnem delu magistrskega dela so bile raziskane in analizirane nezgode pri delu v javnem sektorju, javni upravi in Policiji.
Ključne besede: nezgoda pri delu, odškodninska odgovornost, javni sektor, delodajalec, delavec
Objavljeno: 01.06.2023; Ogledov: 449; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (941,81 KB)

79.
Uredba GDPR (EU) 2016/679 in izrečene globe
Tjaša Marolt, 2023

Opis: Leto 2018 je bilo z vidika varovanja osebnih podatkov prelomno leto, kajti začela je veljati Uredba GDPR (EU) 2016/679. Ţivimo v času, kjer se tehnologija bliskovito širi in razvija, hkrati pa smo priča vse večji globalizaciji sveta. Zaradi vsega prej omenjenega je bilo treba v Evropski uniji zagotoviti in na novo vzpostaviti pravna pravila in poleg tega zastaviti visoko raven varstva, ko govorimo o temeljni človekovi pravici – pravici do zasebnosti (pravici do varstva posameznikovih osebnih podatkov). Uredba GDPR (EU) 2016/679 je postavila trdnejši okvir varstva osebnih podatkov. V Republiki Sloveniji, čeprav Uredba GDPR (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta velja ţe od leta 2018, nam še vedno ni uspelo prenoviti zakonodaje. Trenutno veljaven zakon na področju varstva osebnih podatkov v Republiki Sloveniji je ZVOP-1, ki se mu čas počasi izteka, saj je nov zakon ZVOP-2 pripravljen na podpis pri Vladi Republike Slovenije. Zakaj je trajalo več kot štiri leta, da bomo dobili nov zakon, in zakaj smo edina evropska drţava, ki še nima ustrezne zakonodaje na področju varstva osebnih podatkov, bom razloţila v nadaljevanju. Uredba GDPR (EU) 2016/679 za kršitve svojih določb predpisuje tudi globe. V magistrskem delu bom predstavila do zdaj najbolj prepoznavne primere in kakšni so zneski izrečenih glob do zdaj. Obravnavala bom tudi vlogo Informacijskega pooblaščenca in v kakšnem poloţaju je trenutno v povezavi z Uredbo GDPR 2016/679.
Ključne besede: GDPR, ZVOP-1, ZVOP-2, globe, Informacijski pooblaščenec, uredba, varstvo osebnih podatkov
Objavljeno: 25.05.2023; Ogledov: 478; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

80.
Pravice polnoletnih oseb z ADHD
Tjaša Kerec, 2023

Opis: ADHD velja za motnjo, ki jo pretežno povezujemo z otroki in mladostniki, vendar postaja vse bolje prepoznana tudi med odraslimi. Medtem ko je posledično zagotavljanje pravic do enakih možnosti učencev in dijakov z ADHD v slovenskem sistemu že razmeroma dobro urejeno, je ureditev pravic študentov z ADHD še polna vrzeli. Pregled zakonodaje kaže, da je upoštevanje posebnih potreb študentov z ADHD v slovenskem terciarnem izobraževanje praktično povsem v domeni posameznih izobraževalnih ustanov. S primerjavo mednarodnega in nacionalnega prava človekovih pravic ter slovenske zakonodaje in postopkov za zagotavljanje človekovih pravic polnoletnih oseb z ADHD smo ugotovili, da slovenska zakonodaja in postopki na področju izobraževanja ne zagotavljajo človekovih pravic polnoletnih oseb z ADHD ter da so pravice polnoletnih oseb z ADHD v izobraževanju v Sloveniji slabše zaščitene kot pravice polnoletnih oseb z ADHD v tujini. Primerjava sodne prakse kaže, da problem izhaja že iz samih pavšalnih opredelitev stanj, ki veljajo kot podlaga za priznavanje posebnih potreb, in tako v Sloveniji za razliko od nekaterih drugih evropskih držah ADHD ne obravnavamo kot hude oviranosti. Na osnovi tega ugotavljamo potrebo po boljši integraciji slovenskega aparata zaščite pravic oseb z ADHD z medicinskimi klasifikacijami, ki ADHD prepoznavajo kot pomemben dejavnik omejenih zmožnosti posameznika. Slovenski terciarni sistem potrebuje tudi zakonsko ureditev uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin študentov z ADHD v terciarnem izobraževanju.
Ključne besede: ADHD, odrasli, človekove pravice, izobraževanje, usmerjanje študentov
Objavljeno: 25.05.2023; Ogledov: 582; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (723,78 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh