1. |
2. E-carina in njena usmerjenost h gospodarskim subjektomBorut Gomboc, 2015 Opis: Program e-carine je kompleksen. Za njegovo uvedbo je Komisija Evropske unije pripravila večletni strateški načrt e-carine MASP (Multi-Annual Strategic Plan) vseh držav članic s ciljem vzpostavitve brezpapirnega poslovanja med carino in gospodarskimi subjekti. Vsi obstoječi in bodoči računalniški sistemi, ki se nanašajo na poslovanje carine, so in bodo del tega načrta. Pri pripravi strategije razvoja carinske službe Republike Slovenije (v nadaljevanju: carinske službe) so bili upoštevani še drugi strateški dokumenti, ki vplivajo na nacionalno strategijo razvoja carinske službe.
Z razvojem interneta je bil eden od ciljev strategije carinske službe, da se celotna služba poveže v enoten informacijski sistem. Prve korake je začela s sprejemom ustrezne zakonodaje in uvajanjem elektronskih poenostavljenih postopkov v svoje poslovanje z gospodarskimi subjekti že sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja. Začetek elektronskega poslovanja sega že v leto 1992. Bil je skromen, saj je temeljil na nepovezanih računalniških sistemih v okviru posameznih carinski uradov in izpostav. Leto 2000 predstavlja v poslovanju carinske službe z gospodarstvom pomembno prelomnico in pričetek brezpapirnega poslovanja pri uvozu in izvozu blaga, saj je takrat carinska služba prvič omogočila gospodarskim subjektom elektronsko vlaganje carinskih deklaracij. E-poslovanje, ki je nadgradnja nekdanje računalniške izmenjave podatkov, saj omogoča poleg izmenjave podatkov tudi brezpapirno poslovanje, je carinska služba izvedla s 1. januarjem 2007. V magistrski nalogi je proučena dosežena stopnja implementiranosti sodobnega e-poslovanja v carinsko službo in strategija carinske službe na področju zelo pomembnega e-poslovanja, ki se pojavlja v carinskih postopkih predvsem na področju njihovih poenostavitev. Hkrati informatizacija carinskih postopkov omogoča takšno službo, ki je prijazna do uporabnikov.
Carinska služba si prizadeva za harmonizacijo in poenostavitve v carinskih postopkih, kar zelo pripomore k premagovanju administrativnih ovir pri pretoku blaga v in iz Evropske unije (v nadaljevanju: EU). Ti carinski postopki so kot osnovni izvedbeno najbolj enostavni, enolični, vendar po drugi strani, gledano s časovne strani izvedbe postopka, lahko trajajo (pre)dolgo, s finančnega vidika pa lahko pomenijo visok dodaten strošek za gospodarske subjekte. V magistrski nalogi sem tako raziskal in opisal možnosti elektronskega poslovanja med carino in gospodarskimi subjekti na podlagi informacijskih orodij in predstavil carinske poenostavitve, ki so na voljo gospodarskim subjektom, in prikazal, da prenova carinskega poslovanja vpliva na konkurenčnost gospodarskih subjektov, saj vse to vpliva na znižanje stroškov upravljanja v gospodarskih subjektih. Poseben poudarek v nalogi je dan elektronskemu poslovanju z vidika prednosti, ki jih ta prinaša. Uvoz in izvoz blaga z državami nečlanicami EU še vedno poteka z uporabo carinskih postopkov. Ti in z njimi povezane dejavnosti lahko povzročijo precejšnje stroške gospodarskim subjektom, vključenim v te postopke. S tega vidika je narejena analiza o potrebnih uvozno-izvoznih postopkih, dokumentih, stroških in času za izvedbo poslov za Slovenijo ter narejena primerjava s Finsko za leto 2013. Drugi vidik pa je neprožnost oziroma odvisnost gospodarskih subjektov pri izvajanju carinskih postopkov od poslovnega časa carinske službe in razmeroma dolgotrajen carinski postopek. Za izhodišče sem vzel primerjavo razmerja med carinskimi deklaracijami, vloženimi v klasičnih rednih oziroma poenostavljenih carinskih postopkih, in deleži gospodarskih subjektov, ki uporabljajo poenostavljene carinske postopke v Republiki Sloveniji, ter naredil primerjavo z državami članicami EU.
V nalogi sem želel prikazati zahtevnost in obširnost poenostavljenih carinskih postopkov ter njihove prednosti, ki vplivajo na poslovanje gospodarskih subjektov, in proučil njihov vpliv na odziv gospodarskih subjektov na vključevanje poenostavljenih carinskih postopkov v njihovo poslovanje.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: carina, carinski postopek, elektronsko poslovanje
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 2584; Prenosov: 97
 Celotno besedilo (1,52 MB) |
3. |
4. Otroci kot storilci kaznivih dejanjBorut Vozelj, 2017 Opis: V magistrski nalogi sem se osredotočil na obravnavo otrok storilcev kaznivih dejanj, ki je za vse vpletene strokovne službe izredno zahtevna. Predstavil sem delo različnih strokovnih služb (policija, centri za socialno delo, šole, varuh človekovih pravic) in drugih, ki se pri svojem delu kakorkoli srečujejo s to vrstno problematiko (različne nevladne organizacije). Namen raziskave je bilo ugotoviti ali država omogoča strokovnih službam, da lahko svoje delo opravljajo dobro (z sprejeto zakonodajo, različna usposabljanja) in na kakšen način je poskrbljeno za otroke, ki se znajdejo v taki situaciji. Pri svojem delu sem opravil primerjavo z sosednjo državo - Hrvaško. V teoretičnem delu so opisani splošni pojmi in mednarodni dokumenti, ki urejajo status otroka. Opisana je krovna zakonodaja na področju obravnave otrok kot storilcev kaznivih dejanj. Prav tako je v nadaljevanju opisana primerjava med zakonodajo v Sloveniji in na Hrvaškem. Podrobneje je opravljena analiza različnih organizacij, ki imajo stik z otrokom in mu nudijo ustrezno pomoč. V empiričnem delu je opisano stanje kriminalitete na območju Republike Slovenije in Republike Hrvaške. Prišel sem do zaključka, da je kriminaliteta na splošno v upadu in, da je strokovna usposobljenost vpletenih oseb na dobrem nivoju. V veljavi so zakoni, ki omogočajo dobro delo z otroki, ki storijo kaznivo dejanje in jim nudijo dobre rešitve in ustrezno pomoč. Kot pomanjkljivost lahko izpostavim različno delovanje centrov za socialno delo, saj jim manjka centralno-enotno usmerjenje. Moje ugotovitve lahko s pridom uporabijo vse strokovne službe, ki so bile zajete v raziskavi magistrske naloge.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: otroci, policija, kriminaliteta, obravnave otrok, storilci kaznivih dejanj, center za socialno delo, varuh človekovih pravic, Slovenija
Objavljeno: 07.11.2017; Ogledov: 2612; Prenosov: 149
Celotno besedilo (1,09 MB) |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
