1. Zadovoljstvo zaposlenih v enotah Doma upokojencev Ptuj : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaInes Kodrič, 2024, diplomsko delo Opis: UVOD: Delo v domovih za starejše je fizično in psihično naporno, kar ima velik vpliv na zadovoljstvo na delovnih mestih. Za raziskovanje smo si zastavili tri raziskovalna vprašanja in tri hipoteze. METODA: V teoretičnem delu smo opredelili ključne pojme in izvedli kritični pregled literature. Deskriptivna metoda nam je omogočila analizo literature v slovenskem, angleškem in hrvaškem jeziku. Izpostavili smo pomembne pojme, jih opisali in podprli z obstoječimi študijami. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. Za zbiranje podatkov smo uporabili standardiziran anketni vprašalnik v fizični obliki, dobljene podatke pa smo analizirali v programu SPSS. Razdeljenih je bilo 561 anketnih vprašalnikov. REZULTATI: Ugotovili smo, da se stopnja zadovoljstva na delovnih mestih statistično značilno ne razlikuje glede na spol, področje dela ali delovno dobo v organizaciji. Splošno zadovoljstvo je bilo na lestvici od 1 (popolnoma nezadovoljen) do 10 (popolnoma zadovoljen) v povprečju ocenjeno s številom 6,6. Za izboljšanje zadovoljstva zaposleni v prvi vrsti s 40,3 % menijo, da bi se izboljšalo z višjo plačo, menijo pa tudi, da bi zadovoljstvo izboljšalo večje število kadra (27,7 %). Nekoliko manj jih meni, da bi zadovoljstvo izboljšali boljši medsebojni odnosi (19,7 %) ter več izobraževanj in usposabljanj (12 %). Le dva (0,4 %) pa sta podala svoj odgovor. RAZPRAVA: Zadovoljstvo na delovnem mestu je odvisno predvsem od stresa, ki ga zaposleni doživljajo, ter njihovih osebnih značilnosti in prepričanj. Ni pa odvisno od spola, področja dela in delovne dobe v organizaciji. Obstajajo dejavniki, ki bi jih organizacija lahko bolj upoštevala pri izboljševanju zadovoljstva svojih zaposlenih.
Ključne besede: zadovoljstvo na delovnem mestu, organizacijska klima, organizacijska kultura, stres na delovnem mestu, domovi upokojencev
Objavljeno v ReVIS: 26.06.2025; Ogledov: 27; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (2,25 MB) |
2. |
3. |
4. Problemi kulture žrtveništva v sodobni vzgoji in izobraževanju v Sloveniji : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje Humanistične znanostiGregor Rojc, 2024, doktorska disertacija Opis: Disertacija obravnava relativno nov pojav, ki ga v angleščini imenujemo victimhood culture, ki je za potrebe te naloge preveden kot moralna kultura žrtveništva. Le-ta ni obravnavana v referenčnem vakuumu, pač pa je obravnavana skupaj z moralno kulturo dostojanstva in moralno kulturo časti. V nalogi so analizirani nekateri temeljni dokumenti, ki definirajo osnovnošolski prostor v Sloveniji, nekateri učni načrti in stališča več sto osnovnošolskih učiteljic in učiteljev. Analiza poskuša ugotoviti, ali je osnovnošolski prostor dojemljiv za širjenje kulture žrtveništva, ki je v nalogi zaradi svojih značilnosti opredeljena kot neželeno stanje. Kot želeno stanje je opredeljena moralna kultura dostojanstva. Kvalitativna analiza išče idejno sovpadanje analiziranih dokumentov z želeno moralno kulturo dostojanstva, kvantitativna analiza pa sovpadanje stališč respondentov s to isto kulturo. Zavoljo razumljivejšega in lažjega branja so pomensko široki pojmi, kot so npr. kultura, paideia in dostojanstvo, podrobneje definirani, prav tako pa so zelo podrobno obdelane vse tri omenjene moralne kulture. Izvirno so nakazane podobnosti med razvojem starogrške družbe in prehodom moralne kulture časti v kulturo dostojanstva.
Ključne besede: moralna kultura, paideia, dostojanstvo, čast, žrtveništvo, učni načrt
Objavljeno v ReVIS: 21.05.2025; Ogledov: 231; Prenosov: 3
Celotno besedilo (3,01 MB) |
5. Z mislijo na Zemljo : zbornik prispevkov2019, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci Ključne besede: vzgoja, izobraževanje, trajnostni razvoj, inovacije, nadarjeni učenci, učenci s posebnimi potrebami, izkustveno učenje, knjižnice, bralna kultura, šole, komunikacije, zborniki
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2025; Ogledov: 377; Prenosov: 6
Celotno besedilo (24,74 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Priložnosti in ovire za izvajanje holistične zdravstvene negeIngrid Deželan Marenče, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Holistična zdravstvena nega naslavlja medsebojno povezanost uma, telesa, duha, kulture, čustev, odnosov, konteksta in okolja. Področje združuje poklicne kompetence, znanje zdravstvene nege in kulture, teorijo, intuicijo in izkušnje kot vodilo za gradnjo odnosa s pacientom. Namen magistrskega dela je ugotoviti, kakšne so priložnosti oziroma ovire za izvajanje holistične zdravstvene nege, s katerimi se medicinske sestre soočajo v praksi.
Metode: V magistrskem delu smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja, metodo deskripcije za opis osnovnih pojmov preučevanja ter induktivno-deduktivno metodo za pojasnjevanje ugotovljenih in odkrivanje novih spoznanj. Podatke smo zbrali z izvedbo poglobljenih delno strukturiranih intervjujev. V raziskavo smo vključili 16 diplomiranih medicinskih sester in zdravstvenika. Vzorec je namenski.
Rezultati: Ugotovili smo, da so si diplomirane medicinske sestre in diplomirana zdravstvenika enotni glede nekaterih ključnih ovir in priložnosti pri izvajanju holistične zdravstvene nege. Časovne omejitve, pomanjkanje kadra, kompetence, kulturna kompetentnost, komunikacija in osebna odgovornost so ključna področja, ki vplivajo na izvajanje holistične zdravstvene nege. Kulturna kompetentnost se izkaže kot pomemben dejavnik pri holistični obravnavi. Raznolikost odgovorov odraža kompleksnost holistične zdravstvene nege, s katero se diplomirane medicinske sestre in diplomirana zdravstvenika soočajo v vsakdanji praksi.
Razprava: Poleg omenjenih ovir in priložnosti, ki vplivajo na izvajanje holistične zdravstvene nege, se kaže tudi potreba po boljšem sodelovanju med različnimi sektorji zdravstva, socialni oskrbi in izobraževanju. V prihodnosti bi bilo ključno investirati v izobraževanje, izboljšanje delovnega okolja ter spodbujanje medkulturnega sodelovanja in komunikacije. Skozi nenehno in usmerjeno prizadevanje za osebno odgovornost ter holistično razumevanje pacientovih potreb lahko dosežemo napredek v kakovosti holistične zdravstvene nege.
Ključne besede: holistična zdravstvena nega, holistična medicinska sestra, kompetence v zdravstveni negi, kultura v zdravstveni negi
Objavljeno v ReVIS: 22.12.2024; Ogledov: 505; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,79 MB) |
7. |
8. |
9. |
10. Odnos do zdravja in bolezni v različnih kulturahTea Orožen, 2024, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Kulturno ozadje ima pomemben vpliv na več vidikov posameznikovega življenja, vključno z vedenjem, religijo, prepričanji, prehranjevanjem ter odnosom do bolezni, bolečin, zdravja in zdravstvene oskrbe. Različne kulture obravnavajo zdravje in bolezen na svoj način in se nanjo različno odzivajo, kar predstavlja precejšen izziv zdravstvenemu sistemu.
Preučevali smo razlike med odnosom do zdravja in bolezni v različnih kulturah. Raziskali smo, kako kulturne razlike vplivajo na oblikovanje individualnih ter skupinskih odnosov do zdravja, vključno z razumevanjem zdravja, načinov zdravljenja, vzrokov za bolezni in preventivnih ukrepov.
Metode: Uporabili smo kvalitativno metodo. Podatke smo zbrali s polstrukturiranim intervjujem, ki nam je v največji možni meri zagotavljal razumevanje in razlago običajev,
obnašanja, prepričanj ter vrednot predstavnikov različnih kultur (2 Roma, 2 Muslimana, 2 Jehovovi priči, 2 vegana) ter dvema zdravstvenima delavcema. Polstrukturirani intervjuji so bili snemani, prepisani in analizirani. Kodiranje je vključevalo pregledovanje prepisanih podatkov z namenom ugotavljanja ponavljajočih se vzorcev, tem in kategorij. Kodirane podatke smo analizirali.
Rezultati: Pri preučevanju pogledov na zdravje in bolezni v različnih kulturah nismo zaznali večjih razlik, razen pri Muslimankah in Rominjah, ki izražajo jasno preferenco po zdravstveni oskrbi s strani ženske zdravstvene delavke. Ugotovili smo velik vpliv vere na zdravstveno obravnavo – zavračanje transfuzije zaradi verskih prepričanj pri Jehovovih pričah, ne uživanje terapije med postom pri Muslimanih. Intervjuvanci so mnenja, da so zaradi svoje kulture pogosto diskriminirani. Zdravstvenim delavcem stik s pripadniki druge kulture predstavlja izziv ter področje za osebnostno in poklicno rast. Največja težava, s katero pa se srečujejo pa je komuniciranje – nerazumevanje jezika.
Razprava: Vsaka od preučevanih skupin ima svoje poglede, edinstvena prepričanja ter prakse, osredotočene na zdravje in bolezen, ki izvirajo iz njihovega verskega, kulturnega in
tradicionalnega ozadja. Celostna obravnava razlik med pripadniki različnih kultur in veroizpovedi terja od zdravstvenega osebja spoštovanje verskih in kulturnih raznolikosti ter prilagoditev zdravstvene oskrbe potrebam in prepričanjem posameznikov.
Ključne besede: zdravstvena oskrba, kultura, kulturne skupine, kulturne razlike, odnos do zdravja in bolezni
Objavljeno v ReVIS: 10.10.2024; Ogledov: 672; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,30 MB) |
