Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V današnjem času, času hitrih sprememb na vseh področjih življenja, je podjetništvo ključni dejavnik razvoja, ključna gonilna sila pa so podjetniki, ljudje, ki jih vodi želja, da bi nekaj novega ustvarili, izboljšali. Podjetniki preživljajo veliko časa v podjetju, odločati se morajo o prihodnosti podjetja, pri tem tvegajo kapital, ki so ga vložili v podjetje, reševati morajo svoje težave in pogosteje še težave zaposlenih, povezujejo poslovno in zasebno življenje, probleme, ki nastajajo v podjetju, rešujejo v prostem času, kar povečuje stres. Takšno okolje lahko negativno vpliva na duševno zdravje podjetnikov, posledično pa lahko vodi v slabše odločitve, zmanjšano produktivnost, slabe medosebne odnose z zaposlenimi ter ovira kreativnost in inovativnost, kar ima negativen vpliv na podjetnikovo uspešnost. Ugotavljali smo povezanost med duševnim zdravjem podjetnikov in podjetnikovo uspešnostjo, ki jo sestavljata poslovni uspeh in zadovoljstvo z življenjem. Želeli smo raziskati, kdo so podjetniki z boljšim duševnim zdravjem. Duševno zdravje smo merili z vprašalnikom DASS-21, poslovni uspeh s finančnimi kazalniki, povprečno stopnjo rasti dobička, prihodka in števila zaposlenih v zadnjih štirih letih, zadovoljstvo z življenjem pa z vprašalnikom o zadovoljstvu z življenjem. V raziskavi je sodelovalo 289 slovenskih podjetnikov. Ugotovili smo, da so podjetniki z boljšim duševnim zdravjem bolj zadovoljni z življenjem, medtem ko povezava med duševnim zdravjem in poslovnim uspehom ni bila statistično značilna. Ugotovili smo, da so podjetniki boljšega duševnega zdravje kot podjetnice, prav tako so boljšega duševnega zdravja tisti podjetniki, ki imajo podjetje že dalj časa kot podjetniki začetniki. Pokazalo se je, da je preventivno delovanje podjetnikov za preprečevanje in obvladovanje stresa povezano z boljšim duševnim zdravjem v primeru telesne dejavnosti in izvajanju sprostitvenih tehnik. Z raziskavo smo dodali nova spoznanja na področju proučevanja duševnega zdravja podjetnikov, podjetnike pa smo želeli ozavestiti o pomenu duševnega zdravja v podjetju in skrbi za duševno zdravje podjetnikov in njihovih zaposlenih.
Ključne besede: duševno zdravje, podjetnik, podjetniški uspeh, stres na delovnem mestu, podjetniški stres, skrb za duševno zdravje
Objavljeno v ReVIS: 01.02.2024; Ogledov: 731; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,43 MB)

Ključne besede: dobro počutje, delovno mesto, skrb za zdravje, ravnovesje, preprečevanje stresa, delovni pogoji, zaposleni, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 23.08.2021; Ogledov: 2265; Prenosov: 162
Celotno besedilo (1,17 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava izbrano tematiko skrbi za varno in zdravo delo delavcev na gradbiščih pri gradnji stanovanjske hiše. V uvodu sem predstavil opredelitev teme, namene in cilje diplomskega dela ter bralcem predstavil krajši pomen uporabe varovalne opreme in spoštovanja načel za varno delo. Na samem začetku sem predstavil krajši zgodovinski pregled varnosti in zdravja pri delu od daljnih začetkov do časov v nekdanji skupni državi. Nato se tema preseli na področje ocene tveganja oziroma izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja, kjer sem predstavil pomen ustrezne ocene, ki je temelj za nadaljnje varno delo. Naslednje poglavje predstavlja varovanje zdravja pri sami gradnji stanovanjske hiše in se deli na tri podpoglavja. V tem delu so predstavljeni posredni dejavniki vpliva in zdravje, in sicer vpliv stresa in izčrpanosti na delavca ter vpliv vremenskih dejavnikov. Sledijo neposredni dejavniki, ki se delijo na pet podpoglavij, in sicer na delo v globini, z gradbenimi stroji, z električnimi vodniki, na hrup in vibracije ter na delo z nevarnimi snovmi. Teoretičnim pojasnilom v povezavi s praktičnimi izkušnjami sledi pravna podlaga varstva pri delu, kjer so predstavljene obveznosti delodajalcev in delavcev ter njihove pravice, nadzor in kazenske določbe. V sklepu diplomskega dela so opisane ugotovitve in potrditev ali zavrnitev zastavljene hipoteze.
Ključne besede: skrb za zdravje, gradnja, varnost, varovalna oprema, varstvo pri delu, gradbeništvo
Objavljeno v ReVIS: 03.04.2019; Ogledov: 3144; Prenosov: 201
Celotno besedilo (945,28 KB)

Opis: V javnozdravstvenih in družboslovnih razpravah se podatke za mlajše starejše pogosto posplošuje na vse starostnike, a dejansko se najstarejši stari precej razlikujejo od ostalih starostnikov. Namen članka je pokazati na te razlike z vidika zdravja, počutja in zadovoljstva z življenjem. Uporabili smo podatke 4. vala mednarodne raziskave SHARE (2011). Na vzorcu 1.306 slovenskih starostnikov smo opravili bivariantno analizo in ugotovili, da je samoocena zdravja povezana s starostjo (p = 0,000). Najstarejši stari imajo največ simptomov različnih bolezni (p = 0,000), težav s koncentracijo (p = 0,000) in pomanjkanjem energije (p = 0,001) ter so najbolj omejeni pri dnevnih aktivnostih in opravilih (p = 0,000). Pozitiven odnos do življenja s starostjo upada.
Ključne besede: kakovost življenja, skrb za zdravje, starejši ljudje, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 24.02.2017; Ogledov: 6424; Prenosov: 170
Povezava na celotno besedilo