| Naslov: | Umetna inteligenca v sodstvu : magistrsko delo |
|---|
| Avtorji: | ID Mlakar, Matic (Avtor)
ID Novak, Marko (Mentor) Več o mentorju...  |
|---|
| Datoteke: |  RAZ_Mlakar_Matic_i2023.pdf (671,52 KB)
MD5: 86268AB95EDC71C6108748A9E60AAE9B
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Magistrsko delo/naloga |
|---|
| Tipologija: | 2.09 - Magistrsko delo |
|---|
| Organizacija: | EVRO-PF - Nova Univerza - Evropska pravna fakulteta
|
|---|
| Opis: | V magistrskem delu je predstavljen pojem umetne inteligence in njegov pozitiven ali negativen vpliv na različne stroke. Magistrsko delo je osredotočeno na možnost uporabe umetne inteligence v pravosodnem sistemu. Umetna inteligenca vstopa v naš vsakdan vedno hitreje in vedno pogosteje. Slovenski pravosodni sistem med prebivalci Republike Slovenije ne uživa visokega zaupanja, eden od razlogov za to so tudi zaostanki v sodnih postopkih. Umetna inteligenca v mnogih državah, kot je na primer Estonija, izboljšuje sistem pravosodja, na način da avtomatizira določene postopke, ki posamezniku vzamejo veliko časa in zbranosti, medtem ko lahko umetna inteligenca tako delo opravi hitro in z zmanjšanim procentom človeških napak. Skozi magistrsko delo je analizirana pravna regulacija umetna inteligence tako v Republiki Sloveniji kot tudi v tujini. Obravnavani so vidiki učinkovitosti, hitrosti in kakovosti umetne inteligence, kot tudi vprašanje etičnosti in odgovornosti v primeru storjene napake. Prav tako je del magistrske naloge namenjen možnosti vpliva umetne inteligence na pravosodne poklice, na odvetništvo, sodništvo in tožilstvo. Pripravljena je tudi primerjalna analiza med državami, ki so umetno inteligenco že implementirale v določene dele pravosodnega procesa, kot so Kanada, Ljudska Demokratična Republika Kitajska, Kolumbija, Združene države Amerike ter tudi nekatere države Evropske Unije. V zadnjih poglavjih se magistrsko delo ukvarja z usposabljanjem za delo z umetno inteligenco in s trendi in napovedmi za prihodnost. V zaključku so analizirani vsi cilji, ki so bili zastavljeni v uvodnem delu ter odgovori na hipoteze, do katerih je delo prišlo s pomočjo različnih metod. |
|---|
| Ključne besede: | umetna inteligenca, pravosodni sistem, digitalizacija, sodna analitika, avtomatizacija |
|---|
| Kraj izida: | Ljubljana |
|---|
| Kraj izvedbe: | Ljubljana |
|---|
| Založnik: | [M. Mlakar] |
|---|
| Leto izida: | 2023 |
|---|
| Leto izvedbe: | 2023 |
|---|
| Št. strani: | 1 spletni vir (1 datoteka PDF (73 str.)) |
|---|
| PID: | 20.500.12556/ReVIS-10228 |
|---|
| UDK: | 34:004(043.2) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 179728387 |
|---|
| Opomba: | Mag. delo 2. stopnje bolonjskega študija;
Nasl. z nasl. zaslona;
Opis vira z dne 5. 1. 2024;
|
|---|
| Datum objave v ReVIS: | 05.01.2024 |
|---|
| Število ogledov: | 897 |
|---|
| Število prenosov: | 78 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
