Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Diplomatski spomini Josefa Schwegla in Izidorja Cankarja – primerjava : magistrsko delo
Avtorji:ID Kos, Katja (Avtor)
ID Jazbec, Milan (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf FDS_2025_Katja_Kos.pdf (2,20 MB)
MD5: 0D7CFDC107DA79075B5825CAE72642E3
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FDŠ - Nova Univerza - Fakulteta za državne in evropske študije
Opis:Magistrsko delo vsebuje primerjavo dveh izjemnih diplomatov iz različnih obdobij ter njunih osebnih doživljanj diplomacije. Čeprav je o Josefu Schweglu in Izidorju Cankarju v slovenski strokovni literaturi veliko napisanega, primerjalne analize še nismo zasledili. Prav zato se nam je zdelo, da je ta tema še posebej zanimiva. Pri raziskovanju smo se večinoma opirali na domače vire, izziv pa je bil poiskati tudi tuje vire, ki so osvetlili različne vidike in dopolnili naše preučevanje. Klasična diplomacija je temeljila na osebnih stikih, tajnih dogovorih in moči državnih predstavnikov. Slovenci kot narod brez lastne države do 20. stoletja niso imeli neposrednega vpliva na mednarodno diplomacijo, a so nanje kljub temu vplivale ključne diplomatske odločitve. V Habsburški monarhiji so bili del večnacionalnega imperija, zato so njihove interese zastopali avstrijski oziroma avstro-ogrski diplomati. Eden redkih Slovencev v tej službi je bil Josef Schwegel, ki je kot visoki diplomat sodeloval na Berlinskem kongresu leta 1878, kjer je Avstro-Ogrska pridobila nadzor nad Bosno in Hercegovino. V prvi polovici 20. stoletja so Slovenci delovali znotraj večjih državnih tvorb – sprva Avstro-Ogrske, nato Kraljevine SHS in Kraljevine Jugoslavije. Čeprav niso imeli lastne zunanje politike, so nekateri posamezniki igrali pomembne diplomatske vloge. Diplomacija Slovencev je bila odvisna od širšega političnega konteksta, vendar so slovenski predstavniki kljub temu prispevali k ohranjanju nacionalnih interesov. Med njimi izstopa Izidor Cankar, ki je bil ne le diplomat, temveč tudi profesor umetnostne zgodovine, duhovnik, pisatelj, literarni kritik, pobudnik ustanovitve Moderne galerije, soustanovni član slovenskega centra PEN in med prvimi, ki so na kongresu PEN v Dubrovniku leta 1933 obsodili fašizem.
Ključne besede:Josef Schwegel, Izidor Cankar, primerjava dveh diplomatov, diplomatski spomini, dnevniki
Kraj izida:Kranj
Kraj izvedbe:Kranj
Založnik:K. Kos
Leto izida:2025
Leto izvedbe:2025
Št. strani:1 spletni vir (1 datoteka PDF (128 str.))
PID:20.500.12556/ReVIS-12471 Novo okno
UDK:327(043.2)
COBISS.SI-ID:245767939 Novo okno
Opomba:Mag. delo 2. stopnje bolonjskega študija; Nasl. z nasl. zaslona; Opis vira z dne 18. 8. 2025;
Datum objave v ReVIS:20.10.2025
Število ogledov:139
Število prenosov:3
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Diplomatic memoirs of Josef Schwegel and Izidor Cankar - a comparison Master's thesis


Nazaj