| Naslov: | Diplomatski spomini Josefa Schwegla in Izidorja Cankarja – primerjava : magistrsko delo |
|---|
| Avtorji: | ID Kos, Katja (Avtor)
ID Jazbec, Milan (Mentor) Več o mentorju...  |
|---|
| Datoteke: |  FDS_2025_Katja_Kos.pdf (2,20 MB)
MD5: 0D7CFDC107DA79075B5825CAE72642E3
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Magistrsko delo/naloga |
|---|
| Tipologija: | 2.09 - Magistrsko delo |
|---|
| Organizacija: | FDŠ - Nova Univerza - Fakulteta za državne in evropske študije
|
|---|
| Opis: | Magistrsko delo vsebuje primerjavo dveh izjemnih diplomatov iz različnih obdobij ter njunih osebnih doživljanj diplomacije. Čeprav je o Josefu Schweglu in Izidorju Cankarju v slovenski strokovni literaturi veliko napisanega, primerjalne analize še nismo zasledili. Prav zato se nam je zdelo, da je ta tema še posebej zanimiva. Pri raziskovanju smo se večinoma opirali na domače vire, izziv pa je bil poiskati tudi tuje vire, ki so osvetlili različne vidike in dopolnili naše preučevanje. Klasična diplomacija je temeljila na osebnih stikih, tajnih dogovorih in moči državnih predstavnikov. Slovenci kot narod brez lastne države do 20. stoletja niso imeli neposrednega vpliva na mednarodno diplomacijo, a so nanje kljub temu vplivale ključne diplomatske odločitve. V Habsburški monarhiji so bili del večnacionalnega imperija, zato so njihove interese zastopali avstrijski oziroma avstro-ogrski diplomati. Eden redkih Slovencev v tej službi je bil Josef Schwegel, ki je kot visoki diplomat sodeloval na Berlinskem kongresu leta 1878, kjer je Avstro-Ogrska pridobila nadzor nad Bosno in Hercegovino. V prvi polovici 20. stoletja so Slovenci delovali znotraj večjih državnih tvorb – sprva Avstro-Ogrske, nato Kraljevine SHS in Kraljevine Jugoslavije. Čeprav niso imeli lastne zunanje politike, so nekateri posamezniki igrali pomembne diplomatske vloge. Diplomacija Slovencev je bila odvisna od širšega političnega konteksta, vendar so slovenski predstavniki kljub temu prispevali k ohranjanju nacionalnih interesov. Med njimi izstopa Izidor Cankar, ki je bil ne le diplomat, temveč tudi profesor umetnostne zgodovine, duhovnik, pisatelj, literarni kritik, pobudnik ustanovitve Moderne galerije, soustanovni član slovenskega centra PEN in med prvimi, ki so na kongresu PEN v Dubrovniku leta 1933 obsodili fašizem. |
|---|
| Ključne besede: | Josef Schwegel, Izidor Cankar, primerjava dveh diplomatov, diplomatski spomini, dnevniki |
|---|
| Kraj izida: | Kranj |
|---|
| Kraj izvedbe: | Kranj |
|---|
| Založnik: | K. Kos |
|---|
| Leto izida: | 2025 |
|---|
| Leto izvedbe: | 2025 |
|---|
| Št. strani: | 1 spletni vir (1 datoteka PDF (128 str.)) |
|---|
| PID: | 20.500.12556/ReVIS-12471 |
|---|
| UDK: | 327(043.2) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 245767939 |
|---|
| Opomba: | Mag. delo 2. stopnje bolonjskega študija;
Nasl. z nasl. zaslona;
Opis vira z dne 18. 8. 2025;
|
|---|
| Datum objave v ReVIS: | 20.10.2025 |
|---|
| Število ogledov: | 139 |
|---|
| Število prenosov: | 3 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
