Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:VLOGA IN ETIČNA DILEMA ZDRAVSTVENEGA DISPEČERJA PRI IZVAJANJU TELEFONSKO PODPRTEGA OŽIVLJANJA
Avtorji:ID Lovrek, Primož (Avtor)
ID Rakuša Krašovec, Kristina (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf 4048$$primoz_lovrek_diplomska_naloga.pdf (1,13 MB)
MD5: 40E73F34D1836028FE1A6A2D409C8CDF
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:UNM FZV - Univerza v Novem mestu - Fakulteta za zdravstvene vede
Opis:Teoretična izhodišča: Etične dileme zdravstvenih dispečerjev pri izvajanju telefonsko podprtega oživljanja so predvsem hitro odločanje s pomanjkljivimi informacijami, konflikt med pravico do življenja in pravico do dostojanstvene smrti ter tudi prepoznavanje trenutka, ko oživljanje postane nesmiselno. Pri tem imajo pomembno vlogo komunikacijske veščine, odgovornost in uporaba protokolov s strani zdravstvenih dispečerjev. Namen raziskave je raziskati etične dileme zdravstvenih dispečerjev pri izvajanju telefonsko podprtega oživljanja. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 15 vprašanj. Vzorec je bil namenski. Anketiranje je potekalo v septembru 2025 prek spletne aplikacije 1ka. Podatki so bili obdelani in prikazani s programom Microsoft Excel. Rezultati: Rezultati ankete so pokazali, da ima velika večina zdravstvenih dispečerjev neposredne izkušnje s telefonsko podprtim oživljanjem (97 %). Anketiranci so poudarili, da se njihove izkušnje razlikujejo glede na sposobnosti očividcev in okoliščine dogodka. Ključne komunikacijske veščine so umirjen ton in pomiritev klicatelja (44 %), jasnost navodil (26 %) in aktivno poslušanje (20 %). Velika večina zdravstvenih dispečerjev (87 %) izraža potrebo po dodatnih treningih komunikacijskih veščin. Etične dileme se najpogosteje pojavljajo pri odločanju ob nepopolnih informacijah (94 %), ob nasprotovanju svojcev (20 %) in pri presoji, kdaj oživljanje ni več smiselno (45 %). Protokoli so v pomoč, a ne vedno zadostni, kar je skupno navedlo 62 % anketirancev. Razprava: Ugotovitve potrjujejo, da so zdravstveni dispečerji pomembni akterji pri prepoznavanju srčnega zastoja in uspešnosti telefonsko podprtega oživljanja. Njihove komunikacijske veščine vplivajo na zmanjšanje panike in boljše sodelovanje laikov, hkrati pa se pogosto soočajo z etično zahtevnimi odločitvami, kjer protokoli ne nudijo vedno jasnih rešitev. Potrebni so dodatna usposabljanja, razvoj jasnejših protokolov in sistemska psihološka podpora.
Ključne besede:zdravstveni dispečer, telefonsko podprto oživljanje, etične dileme, nujna medicinska pomoč, protokol.
Leto izida:2025
PID:20.500.12556/ReVIS-12541 Novo okno
Datum objave v ReVIS:07.11.2025
Število ogledov:40
Število prenosov:2
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:THE ROLE AND ETHICAL DILEMMA OF THE MEDICAL DISPATCHER IN PERFORMING TELEPHONE-ASSISTED RESUSCITATION
Opis:Introduction: The ethical dilemmas faced by medical dispatchers when performing telephone-assisted resuscitation are primarily rapid decision-making with inadequate information, the conflict between the right to life and the right to a dignified death, and also recognizing the moment when resuscitation becomes pointless. In this context, the dispatchers’ communication skills, responsibility, and the use of protocols play an important role. The purpose of the research is to examine the ethical dilemmas encountered by emergency medical dispatchers in the implementation of telephone-assisted resuscitation. Methods: The study was based on a quantitative approach and a descriptive research method. Data were collected using a questionnaire consisting of 15 questions. A purposive sample was applied. The survey was conducted in the middle of the year 2025 via the online application 1ka. Data were processed and presented using Microsoft Excel. Results: The survey results showed that the vast majority of emergency medical dispatchers have direct experience with telephone-assisted resuscitation (97%). Respondents emphasized that their experiences vary depending on the abilities of bystanders and the circumstances of the event. The key communication skill is a calm tone and reassurance of the caller (44%), followed by clarity of instructions (26%) and active listening (20%). The vast majority of emergency medical dispatchers (87%) expressed the need for additional training in communication skills. Ethical dilemmas most frequently arise when making decisions with incomplete information (94%), in cases of relatives opposing resuscitation (20%), and in assessing when resuscitation is no longer meaningful (45%). Protocols are helpful but not always sufficient, as noted by a total of 62% of respondents. Discussion: The findings confirm that dispatchers are crucial actors in recognizing cardiac arrest and ensuring the effectiveness of telephone-assisted cardiopulmonary resuscitation. Their communication skills influence both the reduction of panic and improved cooperation of laypersons, while they also frequently face ethically demanding decisions where protocols do not always provide clear solutions. Additional training, the development of clearer protocols, and systemic psychological support are needed.
Ključne besede:emergency medical dispatcher, telephone-assisted cardiopulmonary resuscitation, ethical dilemmas, emergency medical services, protocol.


Nazaj