Izpis gradiva

A+ | A- | | SLO | ENG

Naslov: Instrumentalnost in avtonomnost postjugoslovanskega filma : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje Humanistične znanosti Avtorji: ID Čakalić, Aleš (Avtor) ID Štrajn, Darko (Mentor) Več o mentorju... Datoteke: https://   Cakalic_Ales_dr_2025.pdf (7,14 MB) MD5: F8F8D8320AAED26200A6321BBB1D3017   Jezik: Slovenski jezik Vrsta gradiva: Doktorsko delo/naloga Tipologija: 2.08 - Doktorska disertacija Organizacija: UAMEU - Univerza Alma Mater Europaea Opis: Postjugoslovanski film opredeljujem kot korpus filmskih del, ki se ukvarjajo z vprašanji razpada Jugoslavije, njegovih družbenih posledic ali mednacionalnih odnosov v nekdanji skupni državi, ki so na nasilni razpad države vplivali. V postjugoslovanskem filmu prepoznam dva načina razumevanja umetniškega ustvarjanja in izjavljanja: instrumentalno linijo, ki filme podredi vlogi prenašanja političnih in ideoloških sporočil, ter avtonomno linijo, v kateri si ustvarjalci vzamejo pravico do svobodnega umetniškega izražanja, kar – v skladu s spoznanji sodobne filozofije umetnosti – generira avtentične umetniške resnice. Osrednje raziskovalno vprašanje te disertacije je, katere umetniške resnice generira avtonomni postjugoslovanski film. Krvavi razpad Jugoslavije se ob tem izkaže za posledico delovanja hujskaškega nacionalizma, ki je po smrti predsednika Tita izkoristil pritajena mednacionalna sovraštva, jih s pomočjo servilnih režimskih medijev kanaliziral v vojno in jih uporabil za kovanje vojnega dobička; ob čemer so bili na vseh vpletenih straneh storjeni vojni zločini. Ugotovim, da je osrednji dogodek oz. badioujevska konfiguracija postjugoslovanskega filma sekvenca filmov, ki jo po zgledu jugoslovanskega filmskega »črnega vala« iz 60. in 70. let 20. stoletja poimenujem postjugoslovanski črni film. Ključne besede: postjugoslovanski film, instrumentalnost, avtonomnost, razpad Jugoslavije, umetniške resnice, postjugoslovanski črni film Kraj izida: Maribor Kraj izvedbe: Maribor Založnik: A. Čakalić Leto izida: 2025 Leto izvedbe: 2025 Št. strani: 134 str. PID: 20.500.12556/ReVIS-13277  UDK: 791.3(043.3) COBISS.SI-ID: 271103747  Datum objave v ReVIS: 10.03.2026 Število ogledov: 109 Število prenosov: 9 Metapodatki:    Citiraj gradivo Navadno besedilo BibTeX EndNote XML EndNote/Refer RIS ABNT ACM Ref AMA APA Chicago 17th Author-Date Harvard IEEE ISO 690 MLA Vancouver : Kopiraj citat

Objavi na: Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Opis:	Post-Yugoslav cinema is defined as an aggregation of film works that deal with issues of the breakup of Yugoslavia, its social consequences, or with those interethnic relations in the former Yugoslavia that influenced the violent breakup of the state. In post-Yugoslav cinema, two approaches to understanding artistic creation and expression can be ascertained: an instrumental line that subordinates films to the role of transmitting political and ideological messages, and an autonomous line in which creators claim the right to free artistic expression, which – in accordance with the findings of contemporary philosophy of art – generates authentic artistic truths. The central research question inquires which are the artistic truths that autonomous post-Yugoslav cinema generates. The bloody breakup of Yugoslavia turns out to be the result of the actions of incendiary nationalism, which, after the death of President Tito, exploited latent interethnic hatreds in the state, channeled them into war with the help of obsequious media, and used them to forge war profits; in the process, war crimes were committed on all sides involved. The central event or Badiouian configuration of post-Yugoslav cinema is found out to be a sequence of films that can be labelled as post-Yugoslav black film, following the example of the Yugoslav cinema’s »black wave« of the 1960s and the 1970s.
Ključne besede:	post-Yugoslav cinema, instrumentality, autonomy, the breakup of Yugoslavia, artistic truths, post-Yugoslav black film

Nazaj