Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:USPEŠNOST PREVENTIVNIH PRESEJALNIH PROGRAMOV ZORA, DORA IN SVIT
Avtorji:ID Diklić, Nina (Avtor)
ID Rakuša Krašovec, Kristina (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf 4321$$nina_diklic_dn_final2.pdf (2,44 MB)
MD5: 9A0F77F4B2CB7E2F89B33AD932CB7056
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:UNM FZV - Univerza v Novem mestu - Fakulteta za zdravstvene vede
Opis:Izhodišča: Preventivni zdravstveni programi v Sloveniji so pomemben del javnozdravstvene politike, ki si prizadeva za reševanje različnih zdravstvenih problemov z zgodnjim odkrivanjem, promocijo zdravja in intervencijami v skupnosti. Namen raziskave je preučiti uspešnost delovanja presejalnih preventivnih programov ZORA, DORA in Svit v Sloveniji. Metoda: V raziskavi smo uporabili kvalitativno metodo dela s tehniko analize dokumentov. Vzorec raziskave je bil namenski, saj smo proučevali letna poročila delovanja preventivnih programov ZORA, DORA in Svit. Pri analizi dokumentov smo proučevali enajst kriterijev uspešnosti delovanja preventivnih programov, med drugim število povabljenih posameznikov, delež sodelujočih, število lokacij testiranja itd. Rezultati: Ugotovili smo, da je preventivni presejalni program ZORA uspešen, saj je stopnja sodelujočih od vseh vabljenih večja od 70 %. Poleg tega so kazalniki kakovosti vse boljši, redno se nagrajuje delo podpornega okolja, izvajajo se redne izobraževalne aktivnosti za strokovnjake in splošno populacijo. Do podobnih ugotovitev smo prišli tudi pri programu DORA, ki je bolj uspešen od programa Svit. Slednji tudi ne presega 70 % odzivnosti povabljene ciljne populacije. Prednost proučevanih preventivnih presejalnih programov je visoka stopnja sodelovanja, izvajanje izobraževanj iz timskega in multidisciplinarnega dela. Med priložnosti smo opredelili večjo vključenost ambasadorjev, vpeljava SMS obveščanja, mreženje med programi samimi. Slabost nekaterih programov je pomanjkljivo merjenje kazalnikov kakovosti in osnovno podporno okolje. Največja nevarnost, s katerimi se lahko srečajo programi, je slaba odzivnost povabljene populacije. Razprava: Čeprav program Svit ne dosega 70 % praga, pa vsi programi prispevajo k temu, da se rak v družbi preprečuje, zgodaj odkriva oz. se o njem odprto govori – brez stigme in strahu. Smiselno je, da se na podlagi prepoznanih slabostih in priložnostih izvede kvalitativna raziskava z metodo intervjuvanja, ki bi pri vodjah programa proučila naslavljanje le-teh.
Ključne besede:presejalni program, preventivni program, ZORA, DORA, Svit
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/ReVIS-13959 Novo okno
Datum objave v ReVIS:02.06.2026
Število ogledov:79
Število prenosov:2
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:THE PERFORMANCE OF PREVENTIVE SCREENING PROGRAMMES ZORA, DORA AND SVIT
Opis:Background: Preventive health programmes in Slovenia are an important part of public health policy, which aim to address various health problems through early detection, health promotion and community-based interventions. The aim of the study is to examine the performance of the ZORA, DORA and Svit screening prevention programmes in Slovenia. Method: A qualitative method of document analysis was used. The survey sample was purposive, as we studied the annual reports of the ZORA, DORA and Svit screening programmes. In the document analysis, eleven performance criteria of the prevention programmes were examined, including the number of individuals invited, the proportion of participants, the number of testing sites, etc. Results: We found that the ZORA preventive screening programme is successful, with a participation rate of more than 70 % of those invited. In addition, quality indicators are improving, the work of the support environment is regularly rewarded, and regular educational activities are carried out for professionals and the general population. Similar findings have been reached for the DORA programme, which is more successful than Svit. The latter also does not exceed a response rate of 70 % of the invited target population. The advantage of the preventive screening programmes studied is the high level of cooperation, the implementation of training in teamwork and multidisciplinary work. Opportunities identified include greater involvement of ambassadors, introduction of SMS notification, networking between the programmes themselves. The weakness of some programmes is the lack of measurement of quality indicators and a basic support environment. The biggest risk that programmes may face is poor responsiveness of the invited population. Discussion: Albeit the Svit programme does not reach the 70 % threshold, all programmes contribute to preventing, detecting and talking openly about cancer in society - without stigma and fear. It is reasonable to conduct qualitative research using an interview method, based on the identified weaknesses and opportunities, to explore how programme managers are addressing them.
Ključne besede:screening program, preventive program, ZORA, DORA, Svit


Nazaj