| Naslov: | Institut izvršitelja kot zasebne osebe javnega prava |
|---|
| Avtorji: | Breznik, Manja (Avtor)
Vlačič, Patrick (Mentor) Več o soavtorju...  |
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Diplomsko delo/naloga |
|---|
| Tipologija: | 2.11 - Diplomsko delo |
|---|
| Organizacija: | EVRO-PF - Nova Univerza - Evropska pravna fakulteta |
|---|
| Opis: | Institut izvršitelja kot zasebne osebe javnega prava je institut, ki je bil v Republiki Sloveniji uveden leta 2000. Sam Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki je glavna pravna podlaga izvršilnega prava, je bil tekom trajanja instituta noveliran kar dvanajstkrat. Delo izvršitelja je natančno določeno s Pravilnikom o delu izvršiteljev, obračunavanje njegovih dejanj pa s Pravilnikom o tarifi dela izvršiteljev. Poglavitna razlika prejšnjega sistema ter sedanje oblike instituta izvršitelja je pslovno delovanje, saj so sedaj izvšitelji zasebne osebe javnega prava, prej pa so bili javni uslužbenci. Izvršitelj spada med zasebne podjetnike, a dela na podlagi koncesije, dodeljene s stani pravosodnega ministrstva. Je uradna oseba, delo pa mu dodelijo upniki, preko okrajno pristojnih sodišč. Ko prejme sklep o izvršbi in sklep o določitvi upnika v delo, ga začne izvrševati po pravilih in postopkih, in to v roku 30 dni po prejemu. Cilj delovanja instituta je poplačilo upnika, ob istočasni dolžnosti spoštovati dolžnikovo integriteto ter njegovo premoženje. Najpogostejše neposredno dejanje izvršbe in zavarovanja, katerega opravlja izvršitelj je rubež premičnin ter kasneje poplačilo upnika s prodajo teh stvari. Izvršitelj lahko dejanja izvršbe in zavarovanja opravlja sam, ali pa ima zato pomočnike, ki so vpisani v register pomočnikov izvršitelja, katerega vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje. Za svoje pomočnike je v celoti odgovoren izvršitelj. Izvršitelj preko javnih evidenc dostopa do podatkov o dolžniku in njegovem premoženju. Po vsakem opravljenem izvršilnem dejanju, mora o tem sestaviti zapisnik, katerega kasneje z vso dokumentacijo ter stroškovnikom pošlje upniku ter sodišču v vednost. V kolikor je izvedel uspešno dejanje rubež premičnin, te premičnine vpiše v javni register kot zarubljene, kar pomeni zastavno pravico upnika. Kasneje jih na 1. javni dražbi poskuša prodati, če tam ni kupcev, pa ima na voljo še razpis 2. javne dražbe, kjer je izklicna cena nižja do kar tretjine ocenjene vrednosti. Poleg rubeža dolžnikovih premičnin, izvršitelj opravlja tudi dejanja na nedenarne terjatve, kot je izpraznitev nepremičnin ali pa vrnitev delavca na delo. Nadzor nad njegovim delom vrši minister, pristojen za pravosodje, Okrajna sodišča preko predsednikov sodišč ter Zbornica izvršiteljev. Ena izmed najpomembnejših sprememb tekom delovanja instituta je uvedba instituta COVL (Centralni oddelek verodostojnih listin). S COVL-om se je postopek izvršbe pospešil ter poenostavil, s tem pa je povečal možnost poplačila upnikove terjatve. Uvedba instituta se je izkazala za uspešno, saj so se sodni zaostanki zmanjšali v celoti, razbremenili so se tudi sodniki, predvsem pa je izvršitelj postal podjetna oseba, kar posledično povečuje možnost uspešnosti, saj brez izkazane le-te ne bi uspel pridobiti novega upnika. |
|---|
| Ključne besede: | izvršilni postopek, izvršba, upniki, dolžniki, diplomske naloge, bolonjski program |
|---|
| Leto izida: | 2017 |
|---|
| Založnik: | [M. Breznik] |
|---|
| Izvor: | Ljubljana |
|---|
| UDK: | 347.952(043.2) |
|---|
| COBISS_ID: | 2053171126 |
|---|
| Opomba: | Dipl. delo 1. stopnje bolonjskega študija; univerzitetni študijski program Pravo I;
|
|---|
| Število ogledov: | 2758 |
|---|
| Število prenosov: | 146 |
|---|
| Datoteke: |  RAZ_Breznik_Manja_i2017.pdf (1,46 MB)
|
|---|
| | | Metapodatki: |     |
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |