Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Pravica do zasebnosti pri prikritih preiskovalnih ukrepih policije : diplomsko delo
Avtorji:ID Fuks, Nastja (Avtor)
ID Mavčič, Arne (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke: Gradivo nima datotek. Gradivo je morda fizično dosegljivo v knjižnici fakultete, zalogo lahko preverite v COBISS-u. Povezava se odpre v novem oknu
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Delo zaključne refleksije študija
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:EVRO-PF - Nova Univerza - Evropska pravna fakulteta
Opis:Pravica do zasebnosti je ena izmed osebnostnih pravic, urejenih v 35. členu Ustave Republike Slovenije. Kot temeljna človekova pravica uživa ustavno varstvo, zavarovana pa je tudi z nacionalnimi in mednarodnimi institucijami oziroma akti. Posameznika varuje pred vsakršnimi posegi državne oblasti in javnosti v njegovo življenje. Govorimo o delu človekovega obstoja, ki mora zavoljo pravilnega razvoja posameznikove osebnosti in ohranitve duševnega miru ostati zunaj sfere družbenega nadzora. Ima absolutni značaj, kar pomeni, da učinkuje zoper vsakogar (erga omnes), ki bi neupravičeno posegel vanjo. Hiter razvoj tehnologije, ki je značilen za sodobno družbo, pa uvaja bolj ali manj izdelane oblike nadzorovanja, s katerimi je mogoče slikovno in zvočno opazovati tako širšo javnost kot posameznike. Policija kot državni organ, ki preiskuje kriminalna dejanja in uporablja omenjena sredstva, ima tako na voljo prikrite preiskovalne ukrepe za odkrivanje vseh oblik kriminala. Najpomembnejši značilnosti prikritih preiskovalnih ukrepov sta tajnost izvajanja in močan poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine ter s tem tudi v ustavno pravico do zasebnosti. Prikriti preiskovalni ukrepi veljajo za tista policijska pooblastila, ki najgloblje in najintenzivneje posegajo v človekovo pravico do zasebnosti, zaradi česar je dopustnost takšnega posega izključno odvisna od presoje posameznega sodišča.
Ključne besede:pravica do zasebnosti, varstvo zasebnosti, prikriti preiskovalni ukrepi, predkazenski postopek, policija
Kraj izida:Nova Gorica
Kraj izvedbe:Nova Gorica
Založnik:[N. Fuks]
Leto izida:2021
Leto izvedbe:2021
Št. strani:85 str.
PID:20.500.12556/ReVIS-7800 Novo okno
UDK:342.7:351.746.2 (043.2)
COBISS.SI-ID:69481219 Novo okno
Opomba:Dipl. delo 1. stopnje bolonjskega študija;
Datum objave v ReVIS:07.07.2021
Število ogledov:2182
Število prenosov:0
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Opis:The right for privacy is one of the personal rights, regulated under Article 35 of the Constitution of the Republic of Slovenia. As a fundamental human right, it enjoys constitutional protection, but is also protected with national and international institutions or acts. It protects the individual against any interventions by the State authority or public into his life. We are talking about a part of human existence, which needs to stay outside of the sphere of social control for the proper development of the individual%s personality and to maintain peace of mind. It is absolute, meaning that it has an effect on everyone (erga omnes), who would unjustifiably interfere with it. Rapid development of technology, typical for modern society, on the other hand introduces more or less structured forms of control, which enable video and audio observation of the wider public or individuals. The Police as a State authority, which investigates criminal acts and uses the mentioned measures, thus has covert investigative measures at its disposal in order to uncover all types of crime. The most important characteristics of covert investigative measures are implementation secrecy and strong interference with human rights and fundamental freedoms and thus with the constitutional right for privacy. Covert investigative measures are considered as those police powers, which most deeply and most intensely interfere with the human right for privacy, which is why the admissibility of such interventions depends solely on the judgement of individual courts.


Nazaj