Naslov: | Zaupanje v civilnodružbene organizacije : študija primera zaupanja v sindikate v Sloveniji |
---|
Avtorji: | ID Vivoda, Edi (Avtor) ID Rek, Mateja (Mentor) Več o mentorju... |
Datoteke: | RAZ_Vivoda_Edi_i2012.pdf (1,25 MB) MD5: 396AD457B482A7C6E851805493856D8F
|
---|
Jezik: | Slovenski jezik |
---|
Vrsta gradiva: | Magistrsko delo/naloga |
---|
Tipologija: | 2.09 - Magistrsko delo |
---|
Organizacija: | FUDS - Fakulteta za uporabne družbene študije
|
---|
Opis: | Iz zgodovinske dediščine socialističnega tipa gospodarstva smo se naučili prevzemati
gospodarsko trţno kulturo ter prevzemati standarde in vrednote, kot obstajajo v drţavah
zahodne Evrope. Še opazneje se je ta prehod zgodil s pridruţitvijo novih drţav srednje in
vzhodne Evrope v Evropsko unijo. Iz navedenih spoznanj v tem delu izhaja, da politična in
ekonomska kultura pomembno vplivata kot podlaga na razvoj civilne druţbe. Cilj te naloge je
predstavitev vloge civilne druţbe in ugotoviti, kolikšno je zaupanje v sindikate in kako vpliva
zaupanje na gibanje števila članstva v evropskih drţavah in v Sloveniji. Primerjali smo
zaupanje v slovenske sindikate z zaupanjem, ki ga uţivajo sindikati drugod v evropskih
drţavah, in sicer na podlagi primerjanja opravljenih evropskih druţboslovnih raziskav in
slovenskih raziskav Slovensko javno mnenje (SJM). Prav tako smo ugotavljali, ali je zaupanje
posledično vplivalo na spreminjanje števila članstva v sindikatih. Delovanje sindikatov se je
spremenilo s prehodom v nov politično-ekonomski sistem, spremenila se je njihova druţbena
vloga. V času po osamosvojitvi Slovenije so nastajali novi sindikati, ki so se organizirali po
cehovskem principu in se zdruţevali v sindikalne centrale. Z drugim raziskovalnim
vprašanjem smo ţeleli ugotoviti, kako se vodstva slovenskih sindikatov soočajo z upadom
zaupanja v sindikate, postavili smo hipotezo, da se soočajo na različne načine, kar vpliva tudi
na število članstva. Iz ţe opravljenih mednarodnih raziskav je mogoče ugotoviti, da se je
zaupanje v sindikate v drţavah EU v zadnjih dvajsetih letih zelo različno gibalo po
posameznih drţavah, prav tako pa se je različno gibalo tudi število članstva. Iz strukturiranih
intervjujev petih predsednikov največjih slovenskih sindikalnih central smo izvedeli, da
sindikati skrbijo za komunikacijo s članstvom na različne načine. Nekatere centrale so
vključene v nadnacionalne sindikalne organizacije, kjer črpajo znanja in izkušnje za vodenje
socialnega dialoga s socialnimi partnerji. Menijo, da imajo pomemben mobilizacijski
potencial za varovanje materialnopravnega in socialnega poloţaja delavstva. Na gibanje
števila članstva v slovenskih sindikatih je po osamosvojitvi pomembno vplival novo nastali
sindikalni pluralizem in nova druţbena vloga sindikatov. Do leta 1999 je bil zabeleţen znaten
upad sindikalnega članstva, ki pa je sčasoma naraščalo do leta 2006. Nato so trendi pričeli
upadati do leta 2009, ko je prišlo do manjšega prirasta sindikalnih članov, ki so se na ravni
drţave ustalili na pribliţno 20 % zaposlenih. Sindikalni funkcionarji so menili, da je zaupanje
v sindikate večinoma povezano s politično ekonomskimi razmerami v drţavi, medtem ko se je
upad članstva dogajal predvsem zaradi propada mnogih delovno intenzivnih panog z velikimi
industrijskimi obrati in velikim številom zaposlenih. Menijo, da je v zasebnem sektorju
sindikalna aktivnost večinoma nezaţelena, kar povzroča nizko sindikalno aktivnost, ki jo
pripisujejo neoliberalnemu ekonomskemu konceptu upravljanja drţave. Le-ta je med drugim
vplival na upadanje članstva. Iz same raziskave je mogoče ugotoviti sindikalno rigidnost in
neprilagodljivost na novonastale druţbene spremembe. V prihodnosti bo nujno povezovanje
sindikatov na način, ko ne bo moţno izsiljevati z rešitvami za posamezne skupine zaposlenih,
kot se to dogaja v sedanjosti. Način volitev sindikalnih funkcionarjev in politika sindikatov
sta v marsičem preţiveta in nujno potrebna tako miselne kot kadrovske prenove. Volitve
sindikalnih funkcionarjev bi bilo treba demokratizirati na izvedbeni ravni. Delovanje
sindikatov se mora intenzivirati tudi na druga problemska področja, ki jih sedaj obravnavajo
le na deklarativni ravni, predvsem pa bo treba aktivirati sindikate za vključevanje mlajše in
izobraţene populacije v sindikate. Zelo slabo so se sindikati izkazali s svojo organiziranostjo
v manjših zasebnih gospodarskih druţbah ali pri zasebnikih, kjer se dogajajo največje kršitve
pravic zaposlenih, šikaniranja in nezakonito odpuščanje iz delovnih razmerij. Nerazumno je
vztrajanje sindikatov pri monopolizaciji v kolektivnem dogovarjanju, saj niso vsi zaposleni
vključeni v sindikate. Potreben bo razmislek tudi o drugih oblikah delavske udeleţenosti v
kolektivnem dogovarjanju in pri ostalih oblikah socialnih dogovorov med socialnimi
partnerji. Ti pomisleki ponujajo odgovor na vprašanje o primernosti vodenja sindikatov in
ustreznosti sindikalne politike, ki deluje v precejšnji smeri samozaščite in samozadostnosti.
Verjetno vse omenjeno zmanjšuje zaupanje v sindikate in tudi vpliva na upad sindikalnega
članstva. |
---|
Ključne besede: | civilna družba, civilnodružbene organizacije, politična kultura, ekonomska kultura, sindikati, zaupanje, sindikalna organiziranost, sindikalno članstvo |
---|
Kraj izida: | Nova Gorica |
---|
Kraj izvedbe: | Nova Gorica |
---|
Založnik: | [E. Vivoda] |
---|
Leto izida: | 2012 |
---|
Leto izvedbe: | 2012 |
---|
Št. strani: | 66 str., [39] f. pril. |
---|
PID: | 20.500.12556/ReVIS-7897 |
---|
UDK: | 321.011.5:331.105.44 |
---|
COBISS.SI-ID: | 1024478017 |
---|
Opomba: | Na ov.: Magistrska naloga : študijskega programa druge stopnje;
|
---|
Datum objave v ReVIS: | 26.07.2021 |
---|
Število ogledov: | 2042 |
---|
Število prenosov: | 55 |
---|
Metapodatki: | |
---|
:
|
Kopiraj citat |
---|
| | | Objavi na: | |
---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |