Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Razlike v kakovosti življenja med slovenskimi regijami po raziskavi EQLS 2007 : magistrska naloga študijskega programa druge stopnje
Avtorji:ID Rudar Neral, Mihaela (Avtor)
ID Macur, Mirna (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Bahovec, Igor (Komentor)
Datoteke:.pdf RAZ_Rudar_Neral_Mihaela_i2013.pdf (3,79 MB)
MD5: 830D84DD0996F0EDFF5E7C3BEC354C05
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FUDS - Fakulteta za uporabne družbene študije
Opis:Pričujoča naloga daje približno sliko kakovosti življenja v slovenskih regijah v letu 2007, ko je bila izvedena - že druga po vrsti – evropska raziskava o kakovosti življenja v državah EU. Med anketiranimi 35 tisoč prebivalci v 27 evropskih državah je svoje mesto našla tudi Slovenija. Skušali smo ugotoviti, kakšne so značilnosti in razlike v kakovosti življenja med slovenskimi regijami po modelu, v katerem so zajete bistvene razsežnosti kakovosti življenja. Ne gre le za denar, uresničene želje, plačano zaposlitev, skuhano kosilo, dopust na morju, odlično zdravje in sposobno vlado. Gre za veliko več, saj nalogi nismo pristopili površno, temveč smo se v podatke poglobili. V teoretičnem delu smo preučevali, zakaj je kakovost življenja pomembna in kako jo lahko empirično izmerimo. V empiričnem delu pa smo izvedli kvantitativno analizo podatkov, pridobljenih pri Economic and Social Data Service. Ta nam je omogočil dostop do podatkov, shranjenih v UK Data Archive v Essexu, ker žal naš Arhiv družboslovnih podatkov s temi podatki ne razpolaga. Zanimalo nas je, katere so največje razlike med regijami glede kakovosti življenja in sicer na osnovi sedmih različnih dimenzij, ki po modelu EQLS opredeljujejo kakovosti življenja – dohodek, subjektivno zaznavanje zadovoljstva, ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, družinsko življenje, nastanitev in lokalno okolje, zdravje in zdravstveno varstvo ter kakovost družbe. Slovenija je v samem vrhu evropskih držav po razmerju med prebivalci in številom regij, zato je premajhno število podatkov po posamezni regiji v marsičem oviralo analizo. V zaključku smo povzeli ugotovitve, ki smo jih lahko podkrepili s statističnimi testi in imajo veljavo.
Ključne besede:evropska raziskava o kakovosti življenja, slovenske regije, kakovosti življenja, kvantitativna analiza podatkov, značilnosti, razlike
Kraj izida:Brežice
Kraj izvedbe:Brežice
Založnik:[M. Rudar Neral]
Leto izida:2013
Leto izvedbe:2013
Št. strani:102 str., [49] f. pril.
PID:20.500.12556/ReVIS-7924 Novo okno
UDK:311:316.728(043.2)
COBISS.SI-ID:1024609857 Novo okno
Datum objave v ReVIS:27.07.2021
Število ogledov:1904
Število prenosov:59
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Opis:The present paper aims to show an overall view of the quality of life in Slovenian regions in 2007, when The European Quality of Life Survey was carried out for the second time. The survey was based on interviews among 35,000 people in 27 European countries, including Slovenia. The paper deals with characteristics of and differences in the quality of life among the Slovenian regions according to the survey model, examining a range of issues. These do not only include money, wish fulfilment, paid employment, cooked dinners, seaside holidays, good health and competent government, but much more. We have analysed the data thoroughly: the theoretical part researches why the quality of life is important and how it can be empirically measured, while the empirical part offers a quantitative analysis of the data acquired from Economic and Social Data Service. The latter enabled our acquisition of the data stored at the UK Data Archive in Essex, since – unfortunately - our Social Studies Data Archive does not have them at its disposal. The main topic of interest were the major differences among the regions in the quality of life, based on seven indicators, which define the quality of life according to EQLS model: income, living standards and deprivation, subjective well-being, work-life balance, family life, housing and local environment, health and healthcare, and the quality of society. Being among the top European countries as far as the ratio between the number of inhabitants and the number of regions is concerned, Slovenia has provided insufficient data per region, which hinders analysis in many ways. The conclusion summarises the findings which have been supported with statistical tests and are therefore valid.
Ključne besede:European Quality of Life Survey, Slovenian regions, quality of life, quantitative data analysis


Nazaj