Izpis gradiva

A+ | A- | SLO | ENG

Naslov: SIMPTOMI DEPRESIJE, TVEGANI VZORCI PITJA IN ZADOVOLJSTVO Z ŽIVLJENJEM MED GIBALNO AKTIVNIMI IN NEAKTIVNIMI DIJAKI Avtorji: Kulot, Mateja (Avtor) Stepišnik Perdih, Tjaša (Mentor) Več o soavtorju... Jezik: Slovenski jezik Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga Organizacija: FUDS - Fakulteta za uporabne družbene študije Opis: Mladostništvo je zaradi hitrih sprememb na vseh treh omenjenih razsežnostih in drugih sprememb že samo po sebi zahtevno in stresno obdobje. Poleg tega se mladostniki vsak dan srečujejo z različnimi stresorji, težavami in stiskami, ki pogosto izvirajo iz vse večjih lastnih pričakovanj pa tudi iz pričakovanj njihovih staršev in neposredne okolice. V ključnem razvojnem obdobju adolescence se vse pogosteje pojavljajo simptomi depresije in tudi tvegani vzorci pitja alkohola. Športna in telesna aktivnost lahko ščiti pred pojavom težav v duševnem zdravju in pripomore k višjemu zadovoljstvu z življenjem. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kakšni meri so prisotni depresivna simptomatika, tvegani in škodljivi vzorci pitja alkohola ter zadovoljstvo z življenjem med gibalno aktivnimi in gibalno neaktivnimi dijaki srednje zdravstvene šole. V raziskavi so sodelovali dijaki, stari od 15 do 19 let (M = 17,03, SD = 1,38), obeh spolov (M = 57, Ž = 63). Gibalno aktivnih je bilo 83, neaktivnih 37. Za namene raziskave smo uporabili teste CES-D, AUDIT in SWLS. Ugotovili smo, da dijaki navajajo nizke povprečne vrednosti na CES-D (10,56), AUDIT (2,50) in visoke povprečne vrednosti SWLS (24,39). Med spoloma ni statistično značilnih razlik v CES-D, AUDIT in SWLS. Gibalno aktivni dijaki navajajo statistično značilno višje povprečne vrednoti na AUDIT in SWLS. Sklenemo lahko, da dijaki srednje zdravstvene šole poročajo o relativno nizki depresivni simptomatiki, nizkih tveganih vzorcih pitja alkohola ter dobrem zadovoljstvu z življenjem. Značilno bolj so zadovoljni z življenjem gibalno aktivni dijaki, res pa je tudi, da le-ti izkazujejo značilno bolj tvegane vzorce pitja alkohola. Nedvomno bi bilo v prihodnjih raziskavah pomembno pogledati strukturo osebnosti dijakov srednje zdravstvene šole in predvsem prisotnost volje do smisla. Ključne besede: dijaki, zdravstvena šola, športna aktivnost, depresija, alkohol, zadovoljstvo z življenjem Leto izida: 2023 VisID: 24347 Število ogledov: 120 Število prenosov: 5 Datoteke: Gradivo nima datotek.   Metapodatki:

Skupna ocena: (0 glasov) Vaša ocena: Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Naslov:	SYMPTOMS OF DEPRESSION, HAZARDOUS ALCOHOL CONSUMPTIONS AND SATISFACTION IN LIFE BETWEEN PHYSICAL ACTIV AND UNACTIVE STUDENTS
Opis:	Adolescence is an inherently challenging and stressful period due to the rapid changes in all three of these dimensions and others, and adolescents are confronted daily with a variety of stressors, difficulties and hardships, often stemming from their own rising expectations, as well as those of their parents and their immediate surroundings. During the crucial developmental period of adolescence, symptoms of depression and risky drinking patterns become more frequent. Sport and physical activity can protect against the onset of mental health problems and increase life satisfaction. The aim of this study was to investigate the prevalence of depressive symptoms, risky and harmful drinking patterns and life satisfaction among sport-active and sport-naïve students in a secondary medical school. Participants were students aged 15-19 years (M=17.03, SD=1.38) of both genders (M=57, F=63). 83 were active in sport and 37 were inactive. The CES-D, AUDIT and SWLS tests were used for the purpose of the study. We found that students report low mean values on the CES-D (10, 56), AUDIT (2.50) and high mean values on the SWLS (24.39). There are no statistically significant differences between genders on the CES-D, AUDIT and SWLS. Physically active students report statistically significantly higher mean values on the AUDIT and SWLS. In conclusion, secondary medical school students report relatively low depressive symptomatology, low risky drinking patterns and good life satisfaction. Typically, sport-active students are more satisfied with life, but it is also true that they show significantly more risky drinking patterns. It would undoubtedly be important in future research to look at the personality structure of secondary medical school students and, in particular, the presence of a will to meaning.
Ključne besede:	students, medical school, sports activity, depression, alcohol, engagement with life

Nazaj