Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Izpis gradiva
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Naslov:Bipolarna motnja v partnerskem odnosu: perspektiva osebe z diagnozo
Avtorji:ID Šljivar Huskić, Alma (Avtor)
ID Karajić, Emil (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf 3730$$zakljucno_delo.pdf (1,27 MB)
MD5: 8D6F4E8F90ADEB773D118D9328A585F1
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:FUDS - Fakulteta za uporabne družbene študije
Opis:POVZETEK Čustva so za delovanje pomembna, saj motivirajo in usmerjajo naše vedenje. Razpoloženjska nihanja pri zdravih osebah so pod vplivom raznih dejavnikov in posameznikov ne ovirajo. Problematična pa so nihanja, ki so dolgotrajna, intenzivna in predstavljajo pomembno oviro v opravljanju vsakodnevnih dejavnosti. Razpoloženjsko nihanje, ki se odraža v izmenjevanju epizod depresije in manije, sodi med glavne simptome bipolarne razpoloženjske motnje. Poznamo več tipov bipolarne motnje, tako pa tudi različne korake, ki prispevajo k vzpostavljanju stabilnega razpoloženja. Bipolarna motnja lahko vpliva na različne posameznikove življenjske vloge, pa tudi na partnerski odnos. Delovanje posameznika se razlikuje med depresivno in manično fazo, kar povzroča različne spremembe v partnerskem odnosu, ki pogosto prispevajo k poslabšanju slednjega. V diplomski nalogi smo želeli preveriti, katere so glavne značilnosti partnerskega odnosa v obeh fazah, pa tudi, ali so si izkušnje bipolarnih posameznikov o spremembah v partnerskem odnosu podobne. Postavili smo glavno raziskovalno vprašanje in sedem podvprašanj. Uporabili smo delno strukturirani intervju, s katerimi smo pridobili poročanja udeležencev. Vzorec je bil sestavljen iz sedmih oseb, od tega štirih žensk in treh moških. S kodiranjem intervjujev smo dobili rezultate, ki so odražali raznolikost izkušenj, med katerimi smo uspeli prepoznati tudi nekatere skladnosti. Ugotovili smo, da več udeležencev svoj odnos vrednoti negativno v depresivnem obdobju v primerjavi z maničnim obdobjem. Kot najpomembnejša dejavnika, ki prispevata k boljši ali slabši kakovosti odnosa, so udeleženci omenjali simptome motnje ter partnerjev odnos, npr. skrb, trud in razumevanje. Udeleženci so poročali, da bi k boljšemu partnerskemu odnosu prispeval predvsem partnerjev razumevajoč pristop, osnovo za to pa predstavlja psihoedukacija. Kljub nekaterim podobnostim med izkušnjami smo ugotovili, da vsak posameznik z bipolarno motnjo svoj odnos v različnih fazah doživlja drugače. V prihodnje bi morali poskrbeti za bolj homogen vzorec, pridobiti poročanja zdravega partnerja in uporabiti vprašalnike za pridobitev objektivnih podatkov.
Ključne besede:bipolarna razpoloženjska motnja, depresija, manija, partnerski odnos, kakovost odnosa
Leto izida:2023
PID:20.500.12556/ReVIS-10230 Novo okno
Datum objave v ReVIS:08.01.2024
Število ogledov:621
Število prenosov:33
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Bipolar disorder in an intimate relationship: the perspective of the person with the diagnosis
Opis:ABSTRACT Emotions are important for action because they motivate and guide our behavior. Mood swings in healthy people are influenced by a variety of factors and do not hinder individuals. However, prolonged, intense fluctuations that pose a significant barrier to the performance of daily activities can be problematic. Mood swings, reflected in alternating episodes of depression and mania, are among the main symptoms of bipolar mood disorder. There are several types of bipolar disorder, and different steps contribute to the establishment of stable moods. Bipolar disorder can affect various aspects of a person's life, including their relationships. The individual's functioning varies between depressive and manic phases, causing various changes in the partner relationship, often contributing to the deterioration of the latter. In this thesis, we aimed to examine the main characteristics of the partner relationship in both phases, as well as whether bipolar individuals' experiences of changes in the partner relationship are similar. We asked one main research question and seven sub-questions, and we used semi-structured interviews to elicit participants' reports. The sample consisted of seven individuals, four women, and three men. Coding the interviews yielded results that reflected a diversity of experiences, among which we were able to identify some consistencies. We found that more participants evaluated their relationship negatively during depression compared to mania. Participants mentioned the symptoms of the disorder and the attitude of the partner, such as caring, effort, and understanding, as the most important factors contributing to better or worse relationship quality. Participants reported that an understanding approach from the partner would contribute to a better relationship, and that psychoeducation is the basis for this. Despite some similarities between the experiences, we found that each individual with bipolar disorder experiences their relationship differently at different stages. In the future, we should ensure a more homogeneous sample, obtain reports from the healthy partner, and use questionnaires to obtain objective data
Ključne besede:bipolar mood disorder, depression, mania, partner relationship, relationship quality.


Nazaj