| Naslov: | Povezanost med čustveno inteligenco in delovno klimo znotraj javne uprave ter v nekaterih večjih slovenskih podjetjih : magistrska naloga | 
|---|
 | Avtorji: | ID Zaklan, Zorica (Avtor) ID Rončević, Borut (Mentor) Več o mentorju...   |  
| Datoteke: |   RAZ_Zaklan_Zorica_i2010.pdf (877,55 KB) MD5: F8B8DD354790FE0FD70FE7FFFE86489D
   
 | 
|---|
 | Jezik: | Slovenski jezik | 
|---|
 | Vrsta gradiva: | Magistrsko delo/naloga | 
|---|
 | Tipologija: | 2.09 - Magistrsko delo | 
|---|
 | Organizacija: | FUDS - Fakulteta za uporabne družbene študije
  | 
|---|
 | Opis: | Temeljni namen pisanja magistrske naloge je raziskati problem povezanosti čustvene 
inteligence in delovne klime na študiji primera iz javne uprave in gospodarstva. V ta namen 
sem povabila k sodelovanju v raziskavi (fokusna skupina) zaposlene v javni upravi in 
nekaterih večjih slovenskih podjetjih, kot so: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator 
Ljubljana, Petrol Ljubljana ... V vsaki skupini je sodelovalo po 8 zaposlenih. Kot zaposleno v 
državni upravi me je predvsem zanimala povezanost med čustveno inteligenco vodilnih in 
delovno klimo. Spraševala sem se, kateri so ključni dejavniki, ki vplivajo na delovno klimo, 
saj imamo vsi približno enake standarde zahtevnosti poslovanja znotraj državne uprave, a je 
delovna klima različna kot tudi sama učinkovitost znotraj posamezne organizacije v državni
upravi. Zato sem to področje izpostavila kot temeljni raziskovalni problem. Kasneje me je 
zanimal še odgovor na vprašanje, kako je s povezanostjo čustvene inteligence in delovne 
klime znotraj podjetniškega sektorja. Do sedaj v bazah Cobissa nisem zasledila, da bi kdo 
analiziral povezanosti čustvene inteligence in delovne klime znotraj javne uprave in v 
podjetništvu. Zato sem se odločila, da to sama raziščem; še zlasti zato, ker smo priča 
različnim družbenim dogajanjem, ki so posledica dejanja čustveno neinteligentnih oseb. V 
pričujoči nalogi sem zastavila za obe raziskavi temeljni raziskovalni problem, in sicer v prvi 
raziskavi, kako čustvena inteligenca vpliva na delovno klimo v javni upravi ter v drugi, kako 
le-ta vpliva na delovno klimo v nekaterih večjih slovenskih podjetjih. Zanimala so me 
predvsem vprašanja zavedanja pomena čustvene inteligence na delovnem mestu in 
uravnotežena uporabnost njenih parametrov v praksi. Moj cilj je bil ponuditi aplikativne 
rešitve problema in odgovoriti na vprašanji: kako uravnovesiti čustva (nikakor jih ne zatirati) 
na delovnem mestu ter kako z visoko inteligentnim čustvenim obnašanjem priti do čim boljše 
delovne klime in posledično tudi do učinkovitejših rešitev v javni upravi kot tudi v 
podjetništvu. Zato sem s pomočjo analize dejavnikov, ki vplivajo na uravnovešena čustvena 
ravnanja, kot tudi s pomočjo izsledkov raziskav, prikazala probleme in ključne dejavnike za 
uravnoteženo uporabo čustvene inteligence za doseganje boljše delovne klime znotraj javne 
uprave kot tudi znotraj nekaterih večjih slovenskih podjetij. Obravnavano tematiko sem v pričujoči magistrski nalogi analizirala z raziskovalno metodo 
fokusna skupina, v kateri so sodelovali nekateri sodelavci znotraj javne uprave in 
posamezniki iz večjih slovenskih podjetij. Za raziskavo v magistrski nalogi sem uporabila 
raziskovalno metodo: fokusna skupina (kvalitativna metoda za raziskovanje in je ena od 
metod za zbiranje, analizo in interpretacijo podatkov). Iz odgovorov v fokusni skupini se je 
jasno potrdilo, da je čustvena inteligenca v direktni povezavi z delovno klimo in da si 
zaposleni v javnem sektorju želijo imeti za svojega vodjo čustveno in socialno inteligentno 
osebo, ki se zna empatično vživeti v probleme drugih ter je pozitivna oseba, ki jim je za 
vzgled. Zadovoljstvo zaposlenih pa je poglaviten pogoj za uspešno poslovanje in doseganje 
zadanih ciljev vsake poslovne organizacije, zlasti za doseganje učinkovitosti v njej. Zanimalo 
me je tudi, kakšen je odnos med delovno klimo in čustveno inteligenco znotraj nekaterih 
večjih slovenskih podjetij. Zato sem izvedla kvalitativno raziskavo z zaposlenimi iz nekaterih 
večjih slovenskih podjetij: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator Ljubljana, Petrol 
Ljubljana ... Rezultati so bili podobni, pa vendar v svoji specifičnosti v nekaterih segmentih 
različni od prvih. Na koncu sem rezultate ene raziskave primerjala z rezultati druge in 
potegnila vzporednice, oziroma ločnice. V sklepnem delu sem podala še predlog izboljšav kot 
aplikativno rešitev, pridobljeno na podlagi izsledkov teh dveh raziskav. 
 | 
|---|
 | Ključne besede: | javna uprava, gospodarstvo, čustvena inteligenca, amigdala, čustvena zrelost, socialna inteligenca, socialna zrelost, stres, empatija, socialni možgani, delovna klima, timsko delo, socialna vloga, fokusna skupina, paradigma | 
|---|
 | Kraj izida: | Ljubljana | 
|---|
 | Kraj izvedbe: | Ljubljana | 
|---|
 | Založnik: | [Z. Zaklan] | 
|---|
 | Leto izida: | 2010 | 
|---|
 | Leto izvedbe: | 2010 | 
|---|
 | Št. strani: | 164 str. | 
|---|
 | PID: | 20.500.12556/ReVIS-7967   | 
|---|
 | UDK: | 159.942:35 | 
|---|
 | COBISS.SI-ID: | 1024199745   | 
|---|
 | Opomba: | Na ov.: Magistrska naloga : študijskega programa druge stopnje;
 | 
|---|
 | Datum objave v ReVIS: | 27.07.2021 | 
|---|
 | Število ogledov: | 2230 | 
|---|
 | Število prenosov: | 88 | 
|---|
 | Metapodatki: |       | 
|---|
 | 
  :
   | 
  
  Kopiraj citat | 
|---|
 
  |   |   | | Objavi na: |   | 
|---|
 
  
    
 
    Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
    podrobnosti ali sproži prenos.  |