Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Statistika ReVIS
A+ | A- | SLO | ENG


Največkrat ogledana gradiva tedna (zadnjih 7 dni).

1.
Ekonomske in socialne pravice v slovenski ustavnosodni praksi
Zala Koren, 2018

Opis: Ekonomske in socialne pravice so pravice pozitivnega statusa. Zato zahtevajo aktivno dejavnost na področju zagotavljanja in uresničevanja pravic in tudi njihovega varstva. Ekonomske pravice zagotavljajo posamezniku pravico do lastnine, pravico do dedovanja in pravico do proste izbire zaposlitve. Gre za zagotavljanje premoženjske varnosti in svobode. Socialne pravice pa naj bi zagotavljale vsaj možnosti za preživetje, še raje pa dostojno življenje vsakega posameznika. Socialne pravice ščitijo predvsem tiste najbolj ranljive skupine prebivalstva (invalidi, brezposelni). Ekonomske in socialne pravice so varovane na mednarodni, regionalni in nacionalni ravni. Kljub široki ureditvi pa še vedno prihaja do kršitev ekonomskih in socialnih pravic. Pri njihovem varstvu ima izjemno pomembno vlogo Ustavno sodišče Republike Slovenije, ki odloča o ustavnosti zakonov in drugih predpisov, ki urejajo pravice, in ščiti posameznike, ko pride do kršitve njihovih pravic. S tem nastaja sodna praksa, v kateri sodišče dodatno razlaga Ustavo, oblikuje načela, zapolnjuje pravne praznine itd. Cilj naloge je prikazati ureditev, varstvo in vsebino ekonomskih in socialnih pravic skozi ustavnosodno prakso Slovenije. Za doseganje ciljev je uporabljena deskriptivna metoda, s pomočjo katere je opisan teoretični del naloge. Uporabljena je tudi raziskovalna metoda s poudarkom na preučevanju ustavnosodne prakse.
Ključne besede: socialne pravice, ekonomske pravice, socialna država, sodna praksa, človekove pravice, ustavno pravo
Objavljeno: 03.04.2019; Ogledov: 2926; Prenosov: 149
.pdf Polno besedilo
Ogledov v tednu: 90

2.
Organizirani kriminal kot vir ogrožanja mednarodne in nacionalne varnosti
Bor Jeglič, 2016

Opis: V magistrskem delu je predstavljen razvoj strateškega koncepta odkrivanja in preprečevanja organizirane kriminalitete na mednarodni ravni, v okviru Evropske unije in na nacionalni ravni ter ukrepi, ki naj bi pripomogli k učinkovitejšemu zoperstavljanju temu relativno novemu družbenemu fenomenu. Mednarodna skupnost na ta kriminalni izziv v preteklosti ni odgovarjala usklajeno. Kljub množici sprejetih ukrepov, le-ti niso bili zadostni in sistemsko povezani. Glede na kazalce in napovedane trende ter vire ogrožanja s strani organiziranih kriminalnih združb, bi bilo potrebno nadgraditi obstoječo ali celo oblikovati novo razvojno paradigmo na tem področju. Organizirana kriminaliteta ima transnacionalne značilnosti in brez izgradnje skupne mednarodne strategije in sodelovanja v njenem preiskovanju smo obsojeni na neuspeh. Ob tem tudi ne gre spregledati dejstva, da s klasičnimi preiskovalnimi metodami praktično ni več mogoče učinkovito preiskovati hujših kaznivih dejanj, sploh pa dejavnosti organiziranih kriminalnih združb. Uporaba prikritih preiskovalnih ukrepov predstavlja zato nekakšen ˝sine qua non˝ sodobnega odkrivanja teh dejavnosti, pri čemer so čeri njihove čezmerne uporabe in s tem tudi možnosti kršenja človekovih pravic večstranske. Različna organiziranost preiskovalnih organov posameznih držav, neenotni dokazni standardi in pravne podlage za uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov ter njihova časovna omejenost v dobršni meri zmanjšujejo ali celo onemogočajo učinkovitost zoperstavljanja hujšim oblikam kaznivih dejanj in organizirani kriminaliteti. Na podlagi primerjalne analize teh standardov med posameznimi državami smo opredelili spremembe, ki bi lahko tako na sistemski, zakonodajni in operativni ravni omogočile višjo raven usklajenosti v slovenski preiskovalni praksi in s tem zagotovili učinkovitejše zoperstavljanje dejavnostim organiziranih kriminalnih združb.
Ključne besede: organizirana kriminaliteta, mednarodna varnost, nacionalna varnost, obveščevalno vodena policijska dejavnost, kriminalistično-obveščevalni model preiskovanja, prikriti preiskovalni ukrepi, človekove pravice, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 22.08.2017; Ogledov: 4624; Prenosov: 134
.pdf Polno besedilo
Ogledov v tednu: 69

3.
4.
5.
6.
Etične dileme podjetnika - menedžerja pri zaposlovanju in odpuščanju delavcev
Miran Mežnar, 2016

Opis: Veliko se govori o pomenu in nujnosti uveljavljanja etike na vseh področjih, vendar se pri tem pogosto pozablja, da je ravno človek temelj etike in da je etika bistvo človekovega delovanja, ki ga usmerja v iskanje dobrega in mu pomaga ustvarjati bolj prijazen svet, v katerem lahko človek so-deluje. Eno najbolj izpostavljenih področij za (ne)etično ravnanje v podjetju je tako prav področje zaposlovanja in odpuščanja delavcev. V magistrskem delu opredeljujemo odnos človeka do etike in etike do človeka. Predstavljamo opredelitev etike, namen in cilj etike, vlogo etičnih teorij ter odnos moralnih vrednot in temeljnih kreposti do etičnih norm. Poslovno etiko razumemo kot posebno področje etike, ki nam daje smernice za vedénje, obnašanje in ravnanje ter ukrepanje pri poslovanju. Pomemben je prispevek Cerkve in cerkvenega nauka pri reševanju odnosa delodajalci-delavci, saj je vplival na začetke zakonskega urejanja delavskih pravic. Etika v podjetju zastavlja številne etične dileme, ki izvirajo iz težnje po učinkovitem podjetju, zato pa prihaja do izkoriščanja delavcev. Obravnavamo ravni in vire poslovne etike, opredeljujemo razmerje med poslovno etiko in zakoni. Posebej opozorimo na negativne poslovne prakse kot posledico tranzicijskega prehoda iz totalitarističnega v demokratični sistem. Ob tem je ključna vloga in delovanje menedžerja, ki se mora zavedati pomena vrednot in sploh etike v delovanju podjetja. Kršitve etičnih standardov pomenijo menedžerjevo neetično delovanje. Ker so za vodenje podjetja odgovorni menedžerji, je od njihovega ravnanja v največji meri odvisno, v kolikšni meri se etične vrednote v podjetju spoštujejo. Zato so ključna vodila, ki so menedžerju v pomoč ob etičnih odločitvah. Zgolj dobičkarsko gledanje na področje zaposlovanja in odpuščanja delavcev je praviloma razlog za neetično ravnanje pri zaposlovanju ali odpuščanju delavcev. Zato ima pomembno vlogo pravna ureditev oziroma zakonodaja, ki ureja področje zaposlovanja in dela v Sloveniji in drugod. Ureditev sklepanja, prenehanja ali odpovedi pogodbe o zaposlitvi v aktualni zakonodaji o delovnih razmerjih ne sme biti samo zakon, pač pa tudi etični standard, ki mora imeti svoj temelj v etičnosti sklepanja pogodbe o zaposlitvi tudi za določen čas. Rezultati opravljene telefonske ankete nam potrjujejo, da je za večino menedžerjev oziroma lastnikov podjetij etično ravnanje pomembno, vendar vedno ko gre za vprašanje koristi podjetja, interese lastnikov ali lastne interese, pa na etiko pogosto preprosto pozabijo. Podobno velja tudi za področje zaposlovanja ali odpuščanja delavcev.
Ključne besede: etika, morala, poslovna etika, poslovna morala, etične dileme, delavci, podjetje, menedžment, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 2525; Prenosov: 222
.pdf Polno besedilo
Ogledov v tednu: 51

7.
Diskrecijska pravica in nedoločeni pravni pojmi
Lara Kodran, 2018

Opis: Diskrecijska pravica in nedoločeni pravni pojmi v marsikaterem pogledu s strani družbe niso obravnavani kot pozitivna, temveč prej kot dodatna pravica, podeljena upravnemu organu. Če pogledamo iz drugega zornega kota, pa se v vsakdanjem življenju lahko srečamo z vrsto nepričakovanih situacij, ki jih ni moč predvideti vnaprej. Diplomsko delo nazorno opredeli omenjene pojme v povezavi s temeljnimi načeli, ki morajo biti strogo upoštevana za izdajo zakonite upravne odločbe,izdane na podlagi prostega preudarka.Odločanje po prostem preudarka ne sme biti samovoljno, pravno nevezano ali arbitrarno. Diskrecija je upravnemu organu podeljena zgolj na podlagi zakonske ali podzakonske norme, pri tem pa se srečuje z več omejitvami. Posamični upravni akt mora biti izdan v mejah pooblastila, v skladu z namenom danega pooblastila, biti pa mora tudi utemeljen in obrazložen.Te omejitve tako izpodbijajo domnevo o samovoljnem oziroma arbitrarnem delovanju pristojnega organa. Ker v praksi prihaja tudi do kršitve ali zlorabe diskrecijske pravice, pa so vsakemu posamezniku kot pravno varstvo zagotovljena tudi ustrezna pravna sredstva, v primeru nezakonitega poseganja v pravice, obveznosti ali druge pravne koristi strank v postopku. Za širši pogled na prosti preudarek pa diplomsko delo zajema tudi primerjavo z njegovo ureditvijo v nekaterih drugih evropskih državah ter razmerje med institutoma diskrecijske pravice in nedoločenih pravnih pojmov.
Ključne besede: diskrecija, prosti preudarek, nedoločeni pravni pojmi, javni interes, pravna država, zakonitost
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 5960; Prenosov: 408
.pdf Polno besedilo
Ogledov v tednu: 46

8.
9.
10.
Načelo sorazmernosti v slovenski ustavnosodni praksi
Sanda Aćimović, 2016

Opis: Načelo sorazmernosti je namenjeno omejevanju prekomernih posegov države v pravice posameznika. Prav tako je vodilo za zakonodajalca pri oblikovanju pravnih pravil. Sestavlja ga test legitimnosti, kjer je potrebno odgovoriti, ali je cilj, ki ga zasledujemo, ustavno dopusten. Test sorazmernosti je sestavljen iz treh vprašanj. Ali je ukrep primeren za dosego zastavljenega cilja, nujen v tej meri, da ne obstaja milejše sredstvo za dosego cilja, ter sorazmeren v ožjem smislu, ki pomeni tehtanje dveh prirejenih pravic. Načelo sorazmernosti predstavlja kriterij za reševanje ustavnih sodnih odločb. Uporaba testa sorazmernosti je obvezna za sodišča in državne organe, kadar posega na področje pravic posameznikov. Test sorazmernosti zahteva vrednotenje posameznih pravic ter zagotavlja, da pravica ne izgubi svojega bistva. Toliko bolj pride do izraza v kazenskem postopku, ko prihaja do omejevanja svobode posameznika. Ustavno sodišče ga uporablja tudi v primeru, ko prihaja do kolizije med dvema ustavnima pravicama v zasebnopravnih razmerjih. Ustavni sodniki v sklopu ustavnosodne presoje določajo vrednostna merila, na podlagi katerih je dopustno omejevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Ključne besede: ustavna sodišča, ustavnosodna presoja, načelo sorazmernosti, pravna država, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 4377; Prenosov: 456
.pdf Polno besedilo
Ogledov v tednu: 41