1. |
2. Udeležba pri kaznivem dejanjuMatjaž Lipar, 2021 Opis: Vsakokrat, ko je produkt skupnega prizadevanja več oseb uresničitev kaznivega dejanja, mora sodišče ovrednotiti prispevanje (vlogo) vpletenih glede na njihovo prizadevanje k dejanju. Cilj tega je utemeljiti kaznivost vsakega sodelujočega posebej, skladno z njegovim danim prispevkom, teorija pa navaja pojem udeležbe. Smoter individualne odgovornosti pa je jasen: posameznikova kazenska odgovornost mora temeljiti na izpolnjenih predpostavkah kaznivosti. Način obravnave teh oseb so države zasnovale različno, izhajale pa so iz dveh temeljnih principov kazenskega materialne prava, restriktivnega ali ekstenzivnega storilstva. Restriktivno storilstvo ali dualizem udeležbe loči sodelujoče na storilce in druge udeležence in je vtkan v jedro KZ-1 in njegove določbe. Na tej osnovi je postavljena tudi limitirana akcesorna odgovornost udeležencev, ki pri dejanju niso ravnali izvršitveno kot storilci, temveč so svoje sodelovanje pri dejanju omejili na napeljevanje storilca k dejanju ali so samo ravnali v pomoč storilcu, njihova odgovornost pa je odvisna od storilca. Skozi predstavitev vseh temeljnih elementov udeležbe in razjasnitev kriterijev, ki služijo za določanje sodelujočega za udeleženca v tem ožjem pomenu besede, teorija in praksa pokažeta na množico problematično zasnovanih zakonskih določb. Te določbe pri vsakokratnem primeru odpirajo vrsto vprašanj, npr. o času in kraju storitve, kaznovalnih okvirih za udeležence itd., ki že več desetletij, posebej pa v prihodnje, terjajo na temelju stroke poglobljeno in argumentirano razpravo.
Ključne besede: udeležba, limitirana akcesornost, napeljevanje, pomoč
Objavljeno: 09.02.2022; Ogledov: 75743; Prenosov: 95
 Celotno besedilo (1,17 MB)
Ogledov v tednu: 224 |
3. |
4. Oblikovanje interaktivnega prototipa mobilne aplikacije "Go inštrukcije"Nejc Razdrih, 2021 Opis: Kadar podjetje ponuja storitev prek spletne strani, se uporabniki hitro navadijo na njen izgled
in uporabniško izkušnjo. Ključnega pomena je, da ob prehodu poslovanja na mobilno aplikacijo
prenesemo vse tiste lastnosti, ki so jih uporabniki vzeli za svoje. Med njimi je treba izpostaviti
celostno grafično podobo podjetja oz. izgled že obstoječe spletne strani in na drugi strani izgled
mobilne aplikacije, ki je v nastajanju. Vidnost in prepoznavnost podjetja sta med bistvenimi
lastnostmi. Zvesti uporabniki so navajeni na nek uporabniški vmesnik, ki se, če primerjamo
spletno stran in mobilno aplikacijo, precej razlikuje. Uporabniški vmesnik mora biti uporabniku
prijazen, s čimer je uporaba mobilne aplikacije enostavnejša, končni cilj uporabnika pa
enostavno dosegljiv. V diplomski nalogi bomo teorijo celostne grafične podobe, uporabniških
vmesnikov in uporabniške izkušnje prenesli v prakso ter spoznanja s teh področij združili v
končni izdelek – interaktivni prototip mobilne aplikacije.
Ključne besede: mobilna aplikacija, uporabniški vmesniki, uporabniška izkušnja, grafični uporabniški vmesniki, celostna grafična podoba, interaktivni prototip
Objavljeno: 17.03.2022; Ogledov: 3673; Prenosov: 113
Celotno besedilo (4,14 MB)
Ogledov v tednu: 192 |
5. Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije na področju srednješolskega izobraževanjaKlara Zupančič, 2019 Opis: Diplomska naloga se osredotoča na uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije na področju srednješolskega izobraževanja. Učitelji čedalje pogosteje uporabljajo informacijsko-komunikacijsko tehnologijo pri poučevanju, učenci pa pri učenju. Namen diplomske naloge je ugotoviti mnenje učencev in učiteljev glede uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v vsakdanjem življenju in izobraževalnem procesu. Med drugim me najbolj zanima, kako pogosto to vrsto tehnologije uporabljajo učenci in učitelji, kakšen vpliv ima po mnenju učencev in učiteljev ta vrsta tehnologije na učenje in poučevanje ter katero izmed informacijsko-komunikacijske tehnologije učenci in učitelji najpogosteje uporabljajo. Da bi si odgovorila na vsa vprašanja, bom izvedla lastno raziskavo.
Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija, IKT, izobraževanje, srednja šola, učenec, učitelj
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 6399; Prenosov: 305
Celotno besedilo (1,70 MB)
Ogledov v tednu: 191 |
6. Z dokazi podprta fizioterapija po vstavitvi totalne endoproteze kolkaMatija Cehnar, 2020 Opis: Vključitev predoperativne rehabilitacije, ki vsebuje predoperativno vadbo in edukacijo pacienta, ima velik pomen v rehabilitaciji. Ob nadzoru fizioterapevta pacient pridobi potrebne informacije, ki mu zelo pomagajo skozi celoten potek do operativnega posega in med nadaljnjo rehabilitacijo. Raziskave kažejo, da primerna edukacija pacienta zmanjšuje občutek anksioznosti in pojav nerealnih pričakovanj, ki lahko zavedejo pacienta, kar lahko privede do padca volje in motivacije med rehabilitacijskim procesom. Predoperativna vadba poskrbi za boljšo psihofizično kondicijo pacienta pred operativnim posegom, pozitivno vpliva na celoten mišično-skeletni sistem in zagotovi boljše predispozicije za pričetek zgodnje rehabilitacije. Zelo pomembna je tudi takojšna postoperativna rehabilitacija. Proces rehabilitacije kolka po vstavitvi TEP je dolgotrajen postopek, ki lahko traja tudi več kot leto dni. Funkcija kolka se izboljša, vendar v večini primerov ne doseže optimalnih ali normativnih vrednosti, predvsem gibljivost kolka ostane rahlo omejena. Kljub temu večina pacientov doseže mnogo boljše rezultate kot pred operativnim posegom, postanejo bolj samostojni, imajo manj bolečin, kar se odraža v dvigu kakovosti njihovega življenja. Zaradi konstantnega naraščanja števila operativnih posegov z vstavitvijo TEP kolka je potrebno, da z različnimi tehnikami vzdržujemo nivo kakovosti rehabilitacije. To najlažje dosežemo z individualnim pristopom, nenehnim izobraževanjem fizioterapevtov in ostalih zdravstvenih delavcev ter multidisciplinarnim pristopom različnih zdravstvenih delavcev in ustanov.
Ključne besede: Totalna endoproteza kolka, artroza kolka, rehabilitacija pacienta, staranje.
Objavljeno: 07.07.2020; Ogledov: 3810; Prenosov: 392
Celotno besedilo (839,74 KB)
Ogledov v tednu: 186 |
7. Vrednotenje merilne negotovosti v farmacevtskih laboratorijih - korak k poslovni odličnostiEmanuela Petković, 2013 Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Za vzpostavitev in ocenjevanje sistemov kakovosti v farmacevtski industriji obstaja več vrst standardov. S kakovostjo lahko povežemo tudi standarde za ugotavljanje skladnosti ISO 17000. Eden od standardov na področju ugotavljanja skladnosti je standard ISO/IEC17025. Splošne zahteve za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev. Standard zahteva, da laboratoriji pri navajanju rezultatov podajajo tudi merilno negotovost. Do zdaj je bil ta termin uporabljen le v primeru kalibracij in uporabe referenčnih substanc. Glede na zgodovino podajanja rezultatov kemijskih meritev lahko pričakujemo, da bo takšen način podajanja, tj. rezultat+/-merilna negotovost,kmalu uveljavljen tudi na področju farmacevtske industrije. Namen: Namen magistrske naloge je v teoretičnem delu opredeliti kakovost, kontrolo kakovosti, zagotavljanje kakovosti, celovito obvladovanje kakovosti, odličnost, pomen standardizacije kot način izboljševanja procesov, zaposlene kot vir inovacij in stalnih izboljšav ter merilno negotovost. Namen praktičnega dela je ovrednotiti merilno negotovost posameznih merilnih veličin in preveriti njihov vpliv na merilno negotovost rezultata. Cilji raziskave so določiti merilno negotovost rezultatov analiz,izvedenih s tehniko tekočinske kromatografije visoke ločljivosti v farmacevtskem laboratoriju, ugotoviti, kateri izvori merilne negotovosti obstajajo in ključno prispevajo k merilni negotovosti rezultata, in ugotoviti, katera od moţnih napak izvajalca (analitika) v merilnem postopku ključno vpliva na rezultat, ter na osnovi ugotovitev postaviti model, s katerim bomo izboljševali proces vrednotenja rezultatov v farmacevtskih laboratorijih v smislu zmanjševanja merilnih negotovosti posameznih merilnih veličin ter zmanjševanja napak izvajalcev analiz. Metoda: V magistrski nalogi smo ovrednotili merilno negotovost rezultatov,dobljenih z metodo tekočinske kromatografije. Merilno negotovost smo izračunali v skladu s priporočili. Vodila za podajanje negotovosti pri meritvah (angl.Guide to the expression of uncertainty in measurement GUM). Merilno negotovost smo izraunali tudi s t. i. Kragtenovim načinom. Posamezne prispevke k merilni negotovosti končnega rezultata smo analizirali in s tortnimi diagrami prikazali, kateri od posameznih prispevkov največ prispeva k merilni negotovosti končnega rezultata. Rezultati:Ugotovili smo, da uporaba večje volumetrične steklovine signifikantno vpliva na zmanjšanje skupne merilne negotovosti končnega rezultata. Ugotovili smo tudi, da je izobraževanje in usposabljanje strokovnega kadra ključno pri zmanjšanju napak v laboratoriju .Organizacija: Določili smo, kateri parametri ključno vplivajo na zmanjšanje merilne negotovosti, in postavili model, s katerim bomo izboljševali proces vrednotenja rezultatov. Družba: Pri vrednotenju rezultatov v farmacevtskem laboratoriju imamo lahko dva skrajna načina vrednotenja; rezultat ocenimo kot neustrezen, dejansko pa je ustrezen, in rezultat ocenimo kot ustrezen, dejansko pa je ne ustrezen. V prvem primeru je posledica nepravilnega vrednotenja rezultatov uničenje serije zdravil, ki so sicer ustrezne. S tem povzročimo organizaciji izgube. V drugem primeru pa lahko resno ogrozimo zdravje pacientov. Originalnost: Originalnost raziskave je v vrednotenju merilne negotovosti v farmacevtskem laboratoriju. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Pri raziskavi smo se omejili na vrednotenje merilne negotovosti rezultatov, dobljenih z metodo tekočinske kromatografije.
Ključne besede: kontrola kakovosti, zagotavljanje kakovosti, celovito obvladovanje kakovosti, odličnost, standardizacija, merilna negotovost, magistrske naloge
Objavljeno: 19.08.2021; Ogledov: 3802; Prenosov: 72
Celotno besedilo (1016,76 KB)
Ogledov v tednu: 177 |
8. Analiza družabnega omrežja Twitter v času pandemije COVID-19Tomaž Gorenc, 2021 Opis: Pandemija covid-19 je spremenila svet. Za zajezitev okužb smo večino časa preživeli po svojih domovih, opravljali delo od doma, se šolali na daljavo, veliko več smo se rekreirali in hodili samo po nujnih opravkih. Ker smo bili več časa doma, smo imeli več prostega časa. Posledično smo preživeli več časa na družabnih omrežjih, kjer so se začele pojavljati poleg preverjenih informacij tudi nepreverjene informacije, govorice in zarote. Tako se je poleg obstoječe pandemije pojavila še t. i. »infodemija« in je zajezitev le-te postalo skoraj enako pomembno kot zajezitev same pandemije. V sklopu magistrske naloge smo analizirali družabno omrežje Twitter, tako da smo zbrali in analizirali slovenske tvite, povezane s pandemijo covid-19 z uporabo programskega jezika Python. Proučevali smo vpliv pandemije na Twitter in kaj Slovence najbolj skrbi v povezavi s pandemijo.
Ključne besede: COVID-19, pandemija, Twitter, družabna omrežja, infodemija
Objavljeno: 17.03.2022; Ogledov: 3038; Prenosov: 84
Celotno besedilo (5,02 MB)
Ogledov v tednu: 172 |
9. |
10. |