1. UPORABA IN ODNOS MLADIH DO ENERGIJSKIH PIJAČAlja Ana Križman, 2023 Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali odnos mladih do uživanja energijskih pijač in razširjenost njihovega uživanja med mlajšimi generacijami. Energijske pijače so stimulativne pijače, ki vsebujejo velike količine kofeina, sladkorja in drugih sestavin ter obljubljajo večjo budnost in energijo, njihova pretirana poraba pa lahko predstavlja tveganje za zdravje. V nalogi smo poskušali raziskati razširjenost uporabe energijskih pijač med mlajšimi generacijami, poiskati razloge, zaradi katerih mladi posegajo po tovrstnih pijačah, ugotoviti kako se mladi počutijo po zaužitju energijske pijače na fizičnem in psihičnem nivoju ter raziskati v kolikšni meri se mladi zavedajo negativnih posledic, ki jih imajo lahko energijske pijače na zdravje.
V teoretičnem delu diplomske naloge smo podrobno predstavili sestavo energijskih pijač in njihov vpliv na telo. Opisali smo problematiko in poudarili potrebo po strožji regulaciji in omejevanju prodaje energijskih pijač ter delu na večji ozaveščenosti. V empiričnem delu smo s pomočjo intervjujev udeležencev odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Vzorec je obsegal 5 udeležencev, starih med 18 in 19 let, ki redno in pogosto uživajo energijske pijače.
Rezultati so pokazali, da je uživanje energijskih pijač med mladimi zelo razširjeno in da imajo družina, vrstniki in marketing veliko vlogo pri sprejemanju odločitev mladih pri uživanju energijskih pijač. Mlade k uživanju energijskih pijač privlači všečen okus in hiter dvig energije, poleg tega pa pri uživanju občutijo tudi negativne učinke kot je anksioznost. Ugotovili smo, da mladi energijske pijače uživajo brez posebnega razloga, kar kaže na potrebo po večji ozaveščenosti o posledicah uživanja tovrstnih pijačah na telo in zdravje. Iz analize intervjujev smo ugotovili, da se mladi sicer zavedajo določenih negativnih posledic uživanja energijskih pijač, vendar ne v zadostni meri. Sklep naloge poudarja potrebo po večji ozaveščenosti staršev, šol in celotne družbe ter zakonski omejitvi dostopnosti energijskih pijač.
Ključne besede: energijske pijače, mladi, uporaba, odnos, uživanje energijskih pijač
Objavljeno: 30.09.2023; Ogledov: 1481; Prenosov: 103
 Celotno besedilo (1,15 MB)
Prenosov v tednu: 17 |
2. Kibernetske grožnje nacionalni varnostiGoran Flisar, 2021 Opis: V magistrskem delu obravnavamo in proučimo kibernetske grožnje z vidika nacionalne varnosti. Omenjene grožnje imajo namreč vedno večji pomen v sodobni varnosti, tako v nacionalnem kot tudi mednarodnem okolju. Kot temeljno raziskovalno metodo v magistrskem delu uporabimo metodo analize primarnih in sekundarnih virov, s katero proučimo literaturo, normativne akte ter diplomska, magistrska, doktorska in druga dela, ki obravnavajo proučevano tematiko. Za proučevanje udejanjanja kibernetskih groženj v praksi uporabimo študijo primera. Ugotoviti želimo, v kolikšni meri kibernetske grožnje predstavljajo grožnjo nacionalni varnosti ter na kakšne načine se lahko najuspešneje zoperstavimo tem grožnjam. Opredelimo temeljne pojme kibernetske varnosti in kibernetskih groženj ter jih umestimo v kontekst nacionalne varnosti. Ugotavljamo, kakšen je trenutni nacionalni in mednarodni pravni red na področju kibernetske varnosti in kibernetskih groženj, kateri so možni zaščitni ukrepi za zoperstavljanje kibernetskim grožnjam, kakšna sta bila namen in način kibernetskih ogrožanj nacionalne varnosti v primerih iz prakse ter kakšna je teža oziroma pomen kibernetskih groženj nacionalni varnosti v odnosu do drugih oblik ogrožanja nacionalne varnosti. V raziskavi ugotovimo, da se obseg kibernetskih groženj nacionalni varnosti z razvojem in implementacijo sodobnih tehnologij povečuje in da je za uspešno izvajanje kibernetske varnosti potreben celovit pristop
Ključne besede: kibernetska varnost, nacionalna varnost, kibernetske grožnje, kibernetski prostor, informacijska varnost
Objavljeno: 01.07.2022; Ogledov: 3738; Prenosov: 130
Celotno besedilo (1,34 MB)
Prenosov v tednu: 9 |
3. |
4. Družbena omrežja in samopodoba med mladimiPia Lapanja, 2022 Opis: Internet se je s svojim tehnološkim razvojem razrasel v naš vsakdan kot tudi odnose, ki jih ob tem vzpostavljamo in gradimo. Občutek, da je internetna komunikacija mladim že položena v zibko, ni povsem izvit iz trte: v uporabi interneta kot komunikacijskega kanala prednjačijo mladi, vendar temu trendu sledijo tudi starejši odrasli. Pozitivna paradigma je, da družbena omrežja predstavljajo prostor za izražanje identitete, krepitev in razvoj družbenih odnosov ter pomagajo pri razvoju socialnih veščin. V tej diplomski nalogi smo na podlagi lastne raziskave (po metodi CAWI) želeli opredeliti povezanost družbenih omrežij, njihove pogostosti in namena uporabe s samopodobo njihovih uporabnikov ter preučiti, ali obstajajo razlike v teh kategorijah med mlajšimi in starejšimi uporabniki, navsezadnje pa še ugotoviti, kakšna je samopodoba mladih in starejših ter ali se samopodoba uporabnikov družbenih omrežij spreminja s starostjo. Skozi izbran metodološki pristop, ki temelji na vprašalniku samospoštovanja (po Rosenberg) in samopodobe (po Sorensen), smo preverjali tri delovne hipoteze, ki iščejo statistično značilne razlike v samopodobi ter pogostosti (in namenom) uporabe družbenih omrežij med mlado in starejšo odraslo populacijo. Kot kažejo rezultati, imajo pogosti uporabniki (ne glede na starostno skupino, ki ji pripadajo) v povprečju nižjo samooceno samopodobe kot občasni ali redkejši uporabniki družbenih omrežij. Analiza je še pokazala, da med mladimi (18 in 30 let) ter starejšimi odraslimi (nad 50 let), ki pogosteje uporabljajo virtualna družbena omrežja, mladi svojo samopodobo ocenjujejo nižje kot tisti, ki družbena omrežja uporabljajo redkeje. Družbeni mediji obsegajo medsebojno komunikacijo in idealizirane medijske podobe, zato se uporabniki v tem kontekstu nagibajo k procesu družbene primerjave. Teoretiki ob tem ugotavljajo, da mladi družbene medije jemljejo premalo kritično in se od njih ne distancirajo dovolj učinkovito. Temu primerno se lahko pojavijo odvisnosti ali druga vedenja, ki dolgoročno negativno vplivajo na mlade in njihovo samopodobo.
Ključne besede: družbena omrežja, pogosta uporaba, vpliv, samopodoba, mladi, virtualni odnosi, diplomske naloge
Objavljeno: 23.12.2022; Ogledov: 3431; Prenosov: 469
Celotno besedilo (1,42 MB)
Prenosov v tednu: 7 |
5. DUHOVNA OSKRBA STAROSTNIKA V PALIATIVNI ZDRAVSTVENI NEGIMonika Rihar, 2025 Opis: Duhovna oskrba starostnika v paliativni zdravstveni negi je celostni pristop, usmerjen v posameznika, ki prepoznava in odgovarja na globoke potrebe človeškega duha v času ranljivosti, bolezni ali konca življenja. Ta celovita oskrba presega fizične in psihološke razsežnosti ter si prizadeva obravnavati iskanje smisla, namena in povezanosti. Namen raziskave je preučiti duhovno oskrbo starostnika v paliativni zdravstveni negi. V raziskavi smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop, saj smo želeli z numeričnimi podatki preučiti značilnosti in vzorce v duhovni oskrbi starostnikov v paliativni oskrbi. Podatke smo zbrali s tehniko anketiranja, pri čemer je bil raziskovalni instrument anketni vprašalnik, zasnovan na podlagi pregleda relevantne domače in tuje literature. Rezultati raziskave so pokazali, da so med starostniki v paliativni oskrbi najpogosteje izražene duhovne potrebe, povezane z dajanjem in prejemanjem odpuščanja ter sprejemanjem, z versko potrebo in z ohranjanjem ljubečega odnosa do sebe in drugih. Duhovne potrebe starostnikov v paliativni oskrbi so kompleksne in vključujejo iskanje smisla, notranjega miru, odpuščanja ter ohranjanje povezanosti z drugimi. Ugotovitve raziskave potrjujejo, da duhovnost zajema več kot religiozne prakse, saj starostniki pogosto izražajo duhovne potrebe skozi odnose, spomine in osebne vrednote.
Ključne besede: Odpuščanje, duhovnost, pozitiven odnos, medicinske sestre, prisotnost.
Objavljeno: 08.01.2026; Ogledov: 88; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,18 MB)
Prenosov v tednu: 7 |
6. |
7. Digitalizacija javne uprave na primeru izvajanja e- postopkov na portalu Slovenske poslovne točkeSimona Podgoršek, 2024 Opis: Današnjega poslovnega in tudi privatnega življenja si brez digitalizacije ne znamo več predstavljati. Računalniki, telefoni in internet so postali del našega vsakdana. Epidemija Covid-19 leta 2020, nas je ujela povsem nepripravljene. Ustavitev družbenega življenja, zaprtje v domove ter posledično delo od doma in šolanje na daljavo je predstavljalo posebni izziv. Vlada je hitro ukrepala in sprejela ukrepa za okrevanje in spodbujanje gospodarstva. Krovna strategija za digitalno preobrazbo države je dokument Strategija digitalizacije 2030. Doseganje njenih zastavljenih ciljev se na letni bazi meri z Indeksom digitalnega gospodarstva in družbe (DESI). Postavljene cilje in ukrepe uresničuje tako javna uprava kot gospodarstvo. Javna uprava je zelo velika in kompleksna struktura in dela v javno korist, zato je njeno notranje poslovanje in poslovanje navzven toliko bolj pomembno. AJPES je javna agencija, ki med drugim upravlja s Poslovnim registrom Slovenije, kateri vključuje tudi portal SPOT. Pregledali in opisali smo e-storitve, ki so dostopne na portalu. Analizirali smo navade uporabnikov in skozi primere iz prakse poskušali odpravljati napake. Ugotavljali smo, da je še vedno bistveno sodelovanje med uporabniki in referenti ter da je ključnega pomena odprta in jasna komunikacija. Uporabniki so različni, zato so tudi zadovoljstva s storitvami različna. Več različnih dejavnikov pripomore k zadovoljstvu uporabnika ali pa morebitnim pritožbam. Skozi opis in delovanje portala SPOT smo želeli predstaviti in opisati uvajanje digitalizacije v praksi.
Ključne besede: javna uprava, digitalizacija, javne agencije, portal SPOT, pritožbe, AJPES, e-storitve
Objavljeno: 14.08.2024; Ogledov: 1957; Prenosov: 123
Celotno besedilo (2,72 MB)
Prenosov v tednu: 6 |
8. |
9. |
10. Promocija zdravja ustne votline in vloga medicinske sestre pri preventivni zobni dejavnostiNina Dovečar, 2024 Opis: Teoretična izhodišča: Diplomsko delo z naslovom Promocija zdravja ustne votline in vloga medicinske sestre pri preventivni zobni dejavnosti obravnava pomen ustnega zdravja in preventivnih aktivnosti ter osvetljuje vlogo medicinske sestre pri ohranjanju in spodbujanju zdravja ustne votline. Ustno zdravje je ključno za splošno zdravje in kakovost življenja, saj vpliva na osnovne življenjske aktivnosti, kot so prehranjevalne navade, govor in socialna interakcija. Slaba ustna higiena lahko vodi v številne zdravstvene težave, kot so karies, bolezni dlesni in celo bolezni drugih organov. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela s pregledom domače in tuje literature. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo dela, kjer smo uporabili strukturiran anketni vprašalnik, ki smo ga razdelili med naključno populacijo. Rezultati: Medicinska sestra ima v preventivni zobni dejavnosti pomembno vlogo, saj poleg zobozdravnikov sodeluje pri izobraževanju in ozaveščanju pacientov, zlasti otrok in mladostnikov, o ustrezni ustni higieni, pravilni prehrani ter pomenu rednih zobozdravstvenih pregledov. V slovenskih osnovnih šolah medicinske sestre pomagajo izvajati preventivne programe, ki vključujejo prikaz pravilnega ščetkanja, priporočila o prehrani in opozorila o škodljivosti sladkih pijač. Aktivno sodelujejo tudi s starši, da bi ti razumeli pomen ustne higiene in jo vključili v dnevno rutino svojih otrok. Razprava in zaključek: Diplomsko delo poudarja potrebo po večji vključenosti medicinskih sester v promocijo ustnega zdravja in po razvoju programov za podporo preventivnih dejavnosti, ki bodo zmanjšali pojavnost zobnih bolezni in izboljšali ustno zdravje populacije.
Ključne besede: promocija zdravja ustne votline, zobna preventiva, zobozdravstveno svetovanje, preventivni programi v zobozdravstvu
Objavljeno: 26.06.2025; Ogledov: 522; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,56 MB)
Prenosov v tednu: 6 |