1. |
2. Prehranjevalne navade mladostnikovJasna Ambrožič, 2015 Opis: V diplomskem delu sem se osredotočila na prehranjevalne navade mladostnikov,
osnovnošolcev.
V teoretičnem delu sem najprej opredelila, kaj to zdravo prehranjevanje sploh je. Opisala sem
pomen zajtrka v vsakodnevni prehrani, saj je le-ta eden izmed ključnih dejavnikov za zdrav
začetek dneva, kar pa je še posebej pomembno pri šoloobveznih otrocih. Nadalje sem
opredelila pomen ogljikov hidratov, beljakovin, maščob, vitaminov in mineralov ter sadja in
zelenjave v prehrani.
Sledi sociološki vidik oblikovanja prehranjevalnih navad, kako nanje vpliva družina, fizično
okolje, vrstniki in mediji. Ker hrana ni zgolj dobrina za potešitev lakote, sem opisala tudi njen
psihološki pomen, kako se skozi hrano odražajo čustva, ter napake, ki jih starši počnejo, ko
hrano izkoriščajo kot simbol nagrajevanja.
Ker me je zanimalo prehranjevanje šoloobveznih otrok, sem v četrtem in petem podpoglavju
opisala prehrano v šoli, kako je le-ta opredeljena zakonsko, ter možne nadaljnje ukrepe za
izboljšanje prehranjevalnih navad mladostnikov.
V empiričnem delu naloge sem vsa teoretično pridobljena znanja poskušala preveriti v praksi.
V pomoč so mi bili anketni vprašalniki, ki sem jih razdelila med osnovnošolce treh šol v
domačem kraju. Zanimale so me predvsem njihove prehranjevalne navade, uživanje zajtrkov,
uživanje sadja in zelenjave, sokov, sladkarij ter samoocena prehranjevalnih navad. Z rezultati
ugotovitev sem odgovorila na zastavljena raziskovalna vprašanja in preverjala zastavljene
hipoteze. Ključne besede: prehranjevalne navade, mladostniki, šolska prehrana, osnovnošolci, družina, diplomske naloge Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 2865; Prenosov: 230
Celotno besedilo (1,74 MB) Prenosov v tednu: 10 |
3. |
4. VIDIK ZDRAVSTVENE NEGE STAROSTNIKA PO POŠKODBI GLAVEKlaudija Štefanec, 2024 Opis: Izhodišča: Starostne spremembe pri starostnikih vodijo do hitrejših poškodb glave, medtem
ko fiziološke spremembe v možganih poslabšajo izide zdravljenja in otežujejo zdravstveno
nego. V nalogi smo opisali izzive zdravstvene nege, preučili najpogostejše negovalne
diagnoze, opredelili ključne življenjske aktivnosti ter raziskali vlogo medicinske sestre pri
vključevanju svojcev v obravnavo starejših po poškodbi glave. Namen raziskave je bil preučiti
različne vidike zdravstvene nege starejših po poškodbi glave.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu z uporabo
deskriptivne metode. Za empirični del so bili zbrani in analizirani podatki, pridobljeni s tehniko
intervjuvanja z vnaprej pripravljenimi vprašanji. V raziskavo smo vključili šest izvajalcev
zdravstvene nege z delovnimi izkušnjami pri obravnavi starostnikov s poškodbo glave.
Sekundarne podatke smo pridobili s pregledom strokovne in znanstvene literature domačih in
tujih avtorjev. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah COBISS, PubMed, Google Učenjak in
ScienceDirect.
Rezultati: Izzivi medicinskih sester so prepoznavanje simptomov poškodb glave,
preprečevanje zapletov in padcev, spodbujanje rehabilitacije, prilagajanje oskrbe individualnim
potrebam ter sodelovanje z multidisciplinarnim timom in družinami. Negovalne diagnoze, ki so
prisotne pri starejših s poškodbo glave, so: zmanjšana sposobnost prilagoditve znotraj lobanje,
tveganja za neučinkovito prekrvavitev možganov, aspiracijo, neučinkovit dihalni vzorec,
okužbo in akutno bolečino. Najpogosteje izvajane življenjske aktivnosti so spremljanje vitalnih
funkcij, aplikacija zdravil, pomoč pri osnovnih dejavnostih in preprečevanje zapletov, ki so
prilagojene posamezniku in temeljijo na teoriji Virginie Henderson. Medicinske sestre svojce
informirajo, izobražujejo, jim dajejo čustveno podporo, jih koordinirajo in motivirajo.
Razprava: Medicinske sestre imajo izjemno pomembno vlogo pri oskrbi starostnikov s
poškodbo glave. Svoje delo opravljajo z visoko mero predanosti in strokovnosti, pri čemer se
vsakodnevno srečujejo z različnimi izzivi. Na podlagi celovite ocene potreb posameznika
postavljajo prilagojene negovalne diagnoze, hkrati pa izvajajo vseh 14 temeljnih življenjskih
aktivnosti po modelu Virginie Henderson. Kot ključni povezovalni člen med starostnikom,
njegovimi bližnjimi in multidisciplinarnim timom zagotavljajo celostno obravnavo ter prispevajo
k izboljšanju kakovosti življenja in okrevanju starostnikov. Ključne besede: Zdravstvena nega, celostna oskrba, poškodba glave, starostnik, svojci. Objavljeno: 30.10.2024; Ogledov: 1005; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,51 MB) Prenosov v tednu: 9 |
5. Digitalizacija javne uprave na primeru izvajanja e- postopkov na portalu Slovenske poslovne točkeSimona Podgoršek, 2024 Opis: Današnjega poslovnega in tudi privatnega življenja si brez digitalizacije ne znamo več predstavljati. Računalniki, telefoni in internet so postali del našega vsakdana. Epidemija Covid-19 leta 2020, nas je ujela povsem nepripravljene. Ustavitev družbenega življenja, zaprtje v domove ter posledično delo od doma in šolanje na daljavo je predstavljalo posebni izziv. Vlada je hitro ukrepala in sprejela ukrepa za okrevanje in spodbujanje gospodarstva. Krovna strategija za digitalno preobrazbo države je dokument Strategija digitalizacije 2030. Doseganje njenih zastavljenih ciljev se na letni bazi meri z Indeksom digitalnega gospodarstva in družbe (DESI). Postavljene cilje in ukrepe uresničuje tako javna uprava kot gospodarstvo. Javna uprava je zelo velika in kompleksna struktura in dela v javno korist, zato je njeno notranje poslovanje in poslovanje navzven toliko bolj pomembno. AJPES je javna agencija, ki med drugim upravlja s Poslovnim registrom Slovenije, kateri vključuje tudi portal SPOT. Pregledali in opisali smo e-storitve, ki so dostopne na portalu. Analizirali smo navade uporabnikov in skozi primere iz prakse poskušali odpravljati napake. Ugotavljali smo, da je še vedno bistveno sodelovanje med uporabniki in referenti ter da je ključnega pomena odprta in jasna komunikacija. Uporabniki so različni, zato so tudi zadovoljstva s storitvami različna. Več različnih dejavnikov pripomore k zadovoljstvu uporabnika ali pa morebitnim pritožbam. Skozi opis in delovanje portala SPOT smo želeli predstaviti in opisati uvajanje digitalizacije v praksi. Ključne besede: javna uprava, digitalizacija, javne agencije, portal SPOT, pritožbe, AJPES, e-storitve Objavljeno: 14.08.2024; Ogledov: 1788; Prenosov: 106
Celotno besedilo (2,72 MB) Prenosov v tednu: 8 |
6. Zdravljenje pacientov s traheostomo na Kliničnem oddelku za nevrokirurgijo UKC Ljubljana - retrospektivna študijaLuka Mužina, 2025 Opis: Izhodišča: Čeprav traheostomska kanila omogoča preživetje, pomembno vpliva na kakovost življenja bolnikov in predstavlja pomemben mejnik za sprejem v rehabilitacijske in oskrbovalne ustavove. Rehabilitacija, katere cilj je dekanilacija, predstavlja kompleksen in pogosto dolgotrajen proces, ki zahteva individualiziran pristop. Namen raziskave je bil ugotoviti najpogostejše razloge za nezmožnost dekanilacije pri bolnikih, hospitaliziranih na nevrokirurškem oddelku ter identificirati dejavnike, ki so povezani z večjo verjetnostjo uspešne dekanilacije.
Metode: Analizirali smo 20 bolnikov, ki so bili v letu 2024 hospitalizirani na Kliničnem oddelku za nevrokirurgijo UKC Ljubljana. Bolnike, pri katerih je bila dekanilacija uspešna, smo primerjali s tistimi, pri katerih ta ni bila izvedena. Analiza je vključevala oceno ravni zavesti, sodelovanja, mobilnosti, sposobnosti dihanja ob zaprti kanili, prisotnosti komorbidnosti in drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na izid dekanilacije.
Rezultati: Uspešna dekanilacija je povezana z višjo stopnjo zavesti in sodelovanja, višjo stopnjo mobilnosti ter manjšo potrebo po aspiracijah med hospitalizacijo. Daljši čas dihanja ob zaprti kanili nakazuje ugoden napovedni trend uspešne dekanilacije. Prisotnost komorbidnosti je bila povezana s slabšim izidom dekanilacije.
Razprava: Obstoječi protokol, uporabljen na Kliničnem oddelku za nevrokirurgijo, je ustrezen in skladen z literaturo. Priporočamo vključitev meritve Peak Cough Flow v protokol obravnave bolnikov za oceno dekanilacije. Ključna ostaja celostna obravnava bolnika ob upoštevanju celostnega vidika in komorbidnosti bolnika. Ključne besede: respiratorna fizioterapija, nevrokirurgija, traheostomska kanila, rehabilitacija, dekanilacija Objavljeno: 18.09.2025; Ogledov: 332; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,65 MB) Prenosov v tednu: 8 |
7. Prosvetljenost zdravstvenih delavcev o paliativni oskrbiNina Slana, 2024 Opis: Teoretična izhodišča: Zdravstveni delavci se povsod v svojem delovnem okolju srečujejo s pacienti, ki potrebujejo paliativno oskrbo. Zato je pomembno, da imajo zdravstveni delavci veliko strokovnega znanja, da pacienta lahko obravnavajo celostno. Obvladati pa morajo tudi veščine komuniciranja, da lahko predajajo informacije, ki so pomembne za pacienta in njihove bližnje, saj ustrezna komunikacija lahko vpliva na sam potek paliativne oskrbe. Metode: uporabili smo kvantitativno metodo dela. Izdelali smo anketni vprašalnik, sestavljen iz 19 vprašanj, ki smo ga razdelili med zdravstvene delavce. Anketa je bila izvedena v enem izmed socialno varstvenih zavodov v Sloveniji ter v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj. V anketi je sodelovalo 100 zdravstvenih delavcev. Vprašalnike smo nato analizirali in rezultate ponazorili v obliki grafov. Rezultati: 88 % vseh anketiranih zdravstvenih delavcev se je pri svojem delu že srečalo s paliativno oskrbo. 83 % si jih želi, da bi se na svojem delovnem mestu dodatno izobraževali na temo paliativna oskrba. 43 % vseh anketiranih je odgovorilo, da ima o paliativni oskrbi zadovoljivo znanje. Razprava: Iz diplomskega dela je razvidno, da ima še vedno veliko zdravstvenih delavcev veliko ovir pri izvajanju in komuniciranju s pacienti, ki potrebujejo paliativno oskrbo, ter njihovimi svojci. Kot vzrok za to navajajo nezadostno znanje, zato si veliko zdravstvenih delavcev želi dodatna izobraževanja o paliativni oskrbi na delovnem mestu. Ključne besede: paliativna oskrba, paliativna zdravstvena nega, zdravstveni delavec, medicinska sestra, komunikacija Objavljeno: 24.06.2025; Ogledov: 753; Prenosov: 21
Celotno besedilo (3,19 MB) Prenosov v tednu: 8 |
8. Prokrastinacija med študentiAna Mirt, 2019 Opis: Prokrastinacija je pogost in razširjen problem, povezan z vrsto negativnih rezultatov na
različnih življenjskih področjih, ki se pojavljajo, ko se ljudje soočajo z nalogami, ki jim niso
všeč in bi se jim radi izognili. Še posebno pogosta je pri študentski populaciji, ki največkrat
prokrastinira pri pisanju seminarskih nalog in pri učenju za izpit. Kljub temu da posamezniki
vedo, da jim prokrastinacija škoduje, si ne morejo pomagati in naslednjič znova prokrastinirajo.
Magistrska naloga raziskuje akademsko prokrastinacijo oz. prokrastinacijo med študenti. V
teoretičnem delu naloge smo obravnavali pomembna področja prokrastinacije. Tako smo
opredelili, kaj prokrastinacija sploh je, kako se razlikuje od aktivne prokrastinacije in njeno
prevalenco. Opredelili smo tudi akademsko prokrastinacijo, kaj so morebitni vzroki zanjo in
kakšne so njene posledice. Zadnje poglavje pa je posvečeno morebitnim rešitvam oz. načinom,
kako prenehati s prokrastiniranjem. Drugi del oziroma empirični del magistrske naloge temelji
na kvalitativni raziskavi, s katero smo želeli ugotoviti, kako akademsko odlašanje vpliva na
študentovo študijsko uspešnost in kateri so glavni vzroki za odlašanje ter kakšne so njegove
posledice.
Rezultati, ki smo jih pridobili z intervjuji, so nam pokazali, da je prokrastiniranje kompleksen
problem, ki vključuje vrsto kognitivnih, vedenjskih in čustvenih komponent. Čeprav zaradi
prokrastiniranja študenti nimajo nujno slabšega študijskega uspeha, je vsem skupno, da trpijo
zaradi zaskrbljenosti, občutkov krivde ter višje ravni stresa. Ključne besede: prokrastinacija, študenti, stres, motivacija, učenje, magistrske naloge Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 2407; Prenosov: 226
Celotno besedilo (787,25 KB) Prenosov v tednu: 7 |
9. PRAVICA DO SAMOODLOČBE PACIENTAMarija Kališnik, 2022 Opis: Pacientova pravica do odločanja o sebi spada v eno izmed zakonsko določenih pravic pacienta po ZpacP ter predstavlja eno najpomembnejših etičnih načel medicinske etike. Omenjena pravica daje pacientu možnost odločanja o sebi, kakšno oskrbo dovoljuje in kakšno ne. Ta pravica poudarja avtonomijo volje pacienta in njegovo aktivnost pri skrbi za svoje zdravje. Pacientova samostojnost pa ima poleg etične tudi pravno podlago, saj URS v 51. členu določa, da nikogar ni mogoče prisiliti v zdravljenje, razen v primerih, ki jih posebej določa zakon. Takšni zakonsko dopustni primeri prisilnega zdravljenja, kot je na primer obvezno cepljenje, ukrep osamitve ali karantene, prisilna hospitalizacija duševnih bolnikov in drugi, ščitijo zdravje in življenje drugih ljudi.
Naloga je osredotočena na predstavitev pomena pravice do samoodločbe in njenih predpostavk. Govori o omejitvah in izjemah pravice ter o pravni ureditvi v Sloveniji. Diplomsko delo je namenjeno predvsem posameznikom, ki si želijo izvedeti več o samem pomenu pravice ter njenemu uveljavljanju. Ključne besede: pravica do samoodločbe, avtonomija pacienta, karantena, osamitev, cepljenje Objavljeno: 02.06.2022; Ogledov: 2472; Prenosov: 92
Celotno besedilo (820,29 KB) Prenosov v tednu: 7 |
10. |