1. |
2. Prehranjevalne navade mladostnikovJasna Ambrožič, 2015 Opis: V diplomskem delu sem se osredotočila na prehranjevalne navade mladostnikov,
osnovnošolcev.
V teoretičnem delu sem najprej opredelila, kaj to zdravo prehranjevanje sploh je. Opisala sem
pomen zajtrka v vsakodnevni prehrani, saj je le-ta eden izmed ključnih dejavnikov za zdrav
začetek dneva, kar pa je še posebej pomembno pri šoloobveznih otrocih. Nadalje sem
opredelila pomen ogljikov hidratov, beljakovin, maščob, vitaminov in mineralov ter sadja in
zelenjave v prehrani.
Sledi sociološki vidik oblikovanja prehranjevalnih navad, kako nanje vpliva družina, fizično
okolje, vrstniki in mediji. Ker hrana ni zgolj dobrina za potešitev lakote, sem opisala tudi njen
psihološki pomen, kako se skozi hrano odražajo čustva, ter napake, ki jih starši počnejo, ko
hrano izkoriščajo kot simbol nagrajevanja.
Ker me je zanimalo prehranjevanje šoloobveznih otrok, sem v četrtem in petem podpoglavju
opisala prehrano v šoli, kako je le-ta opredeljena zakonsko, ter možne nadaljnje ukrepe za
izboljšanje prehranjevalnih navad mladostnikov.
V empiričnem delu naloge sem vsa teoretično pridobljena znanja poskušala preveriti v praksi.
V pomoč so mi bili anketni vprašalniki, ki sem jih razdelila med osnovnošolce treh šol v
domačem kraju. Zanimale so me predvsem njihove prehranjevalne navade, uživanje zajtrkov,
uživanje sadja in zelenjave, sokov, sladkarij ter samoocena prehranjevalnih navad. Z rezultati
ugotovitev sem odgovorila na zastavljena raziskovalna vprašanja in preverjala zastavljene
hipoteze.
Ključne besede: prehranjevalne navade, mladostniki, šolska prehrana, osnovnošolci, družina, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 2842; Prenosov: 230
 Celotno besedilo (1,74 MB)
Prenosov v tednu: 10 |
3. |
4. Diplomat, obveščevalec ali vohunAljoša Komljenović, 2018 Opis: Običajnemu bralcu svet diplomacije, obveščevalnih služb in vohunjenja predstavlja polje tajnosti, kjer so skrivnosti skrbno varovane. Diplomacijo nestrokovna javnost dojema in razume kot dejavnost brez konkretnih učinkov, kot ceremonial, prestiž, ki deluje v "belih rokavicah".Obveščevalna dejavnost se povezuje z akcijo, polno napetosti in spletk, za kar je najbolj zaslužna filmska industrija. Vohunjenje se dojema kot aktivnost, ki odkriva varovane tajne in ima negativno konotacijo. Tako diplomacija kot obveščevalne službe so primarno namenjene delovanju v tujini in v povezavi s tujino, torej v mednarodni skupnosti. Popolnoma jasno je, da država kot suverena entiteta v sodobnem svetu nima možnosti preživetja, če se ne povezuje in ne sodeluje z ostalimi državami. Povezovanje in sodelovanje je bistveno odvisno od interesa posamezne države v mednarodni skupnosti, ki je v večini primerov ekonomski interes. Zgodovinsko gledano so se države razvijale in širile v imperije na podlagi osvajanj in podrejanj osvojenih ozemelj in ljudstev. Razvoj in širitev sta bila pogojena z uporabo sile in moči. Navedeno nas napeljuje na trditev, da kdor je močnejši in uporablja silo, je uspešnejši in vplivnejši. Uporabi sile smo priča tudi v današnjih časih in zdi se, da so posledice lahko katastrofalne. Prav diplomacija in obveščevalna dejavnost bistveno pripomoreta k reševanju in urejanju kompleksnih in zahtevnih mednarodnih odnosov oz. interesov ter izogibanju uporabi sile. V nalogi smo podrobno proučili obe dejavnosti;predvsem nas je zanimala potreba vohunjenja in prisotnost le-tega v diplomaciji in obveščevalnih službah. Informacije in s tem povezano znanje je ključnega pomena za uspešno delovanje vsakega posameznika in družbe kot celote. Za urejanje mednarodnih razmer in odnosov z drugimi državami, le-te potrebujejo podatke in informacije, ki rezultirajo v znanju, da lahko uspešno urejajo in uveljavljajo svoje interese v mednarodni skupnosti. Tudi državo kot skupnost posameznikov lahko obravnavamo na način, da potrebuje intimen prostor, ki ni na voljo drugim državam in ta prostor lahko poimenujemo, kot polje tajnosti. Logična posledica je radovednost ostalih po tem polju tajnosti, kar pa lahko rezultira v izvajanju aktivnosti, ki niso dovoljene.
Ključne besede: diplomat, diplomacija, obveščevalne službe, vohun, vohunjenje
Objavljeno: 24.07.2018; Ogledov: 4486; Prenosov: 244
Celotno besedilo (1,42 MB)
Prenosov v tednu: 7 |
5. |
6. PRAVICA DO SAMOODLOČBE PACIENTAMarija Kališnik, 2022 Opis: Pacientova pravica do odločanja o sebi spada v eno izmed zakonsko določenih pravic pacienta po ZpacP ter predstavlja eno najpomembnejših etičnih načel medicinske etike. Omenjena pravica daje pacientu možnost odločanja o sebi, kakšno oskrbo dovoljuje in kakšno ne. Ta pravica poudarja avtonomijo volje pacienta in njegovo aktivnost pri skrbi za svoje zdravje. Pacientova samostojnost pa ima poleg etične tudi pravno podlago, saj URS v 51. členu določa, da nikogar ni mogoče prisiliti v zdravljenje, razen v primerih, ki jih posebej določa zakon. Takšni zakonsko dopustni primeri prisilnega zdravljenja, kot je na primer obvezno cepljenje, ukrep osamitve ali karantene, prisilna hospitalizacija duševnih bolnikov in drugi, ščitijo zdravje in življenje drugih ljudi.
Naloga je osredotočena na predstavitev pomena pravice do samoodločbe in njenih predpostavk. Govori o omejitvah in izjemah pravice ter o pravni ureditvi v Sloveniji. Diplomsko delo je namenjeno predvsem posameznikom, ki si želijo izvedeti več o samem pomenu pravice ter njenemu uveljavljanju.
Ključne besede: pravica do samoodločbe, avtonomija pacienta, karantena, osamitev, cepljenje
Objavljeno: 02.06.2022; Ogledov: 2456; Prenosov: 92
Celotno besedilo (820,29 KB)
Prenosov v tednu: 7 |
7. Varstvo in vzgoja otroka, preživljanje otroka in otrokovi stiki po razvezi zakonske zvezeKaja Kern, 2021 Opis: V diplomskem delu se bomo ukvarjali z vprašanjem položaja mladoletnih otrok ob razpadu ali razvezi zakonske ali zunajzakonske zveze ter njihovimi pravicami, ki jim pripadajo v vseh postopkih, kjer se odloča o ključnih vprašanjih otrok. Starši imajo glavno in enako odgovornost pri varstvu in vzgoji otroka ter pri njegovem razvoju, upravičeni pa so tudi do pomoči države pri izvajanju svoje odgovornosti. O dodelitvi otrok v vzgojo in varstvo, preživljanju otroka in otrokovih stikih odloči sodišče na podlagi presoje o tem, pri katerem od staršev bo otroku zagotovljena večja korist. Če je to med staršema sporno, si sodišče pri odločitvi praviloma pomaga z mnenjem Centra za socialno delo in otrokovim mnenjem. Otrokovo mnenje se upošteva, če ga je sposoben izraziti sam ali preko nekoga, ki mu zaupa. Sodišče lahko v postopku otroku postavi posebnega zastopnika (zagovornika otroka), ki vzpostavi stik z otrokom in nato sodišču sporoča njegovo videnje in otrokove želje. V primeru, da je otrok ogrožen, se med postopkom lahko sprejmejo tudi začasne odredbe. S sprejetjem Družinskega zakonika je na področju družinskega prava prišlo do nekaterih sprememb na obravnavanem področju postopka za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih, ki jih bomo prikazali v okviru diplomskega dela
Ključne besede: varstvo in vzgoja otroka, preživljanje otroka, stiki z otrokom, Center za socialno delo, načelo največje koristi otroka, mnenje otroka, varuh otrokovih koristi
Objavljeno: 10.01.2022; Ogledov: 2290; Prenosov: 135
Celotno besedilo (1,06 MB)
Prenosov v tednu: 7 |
8. |
9. PALIATIVNA OSKRBA V SLOVENIJI V PRIMERJAVI Z DRŽAVAMI EVROPSKE UNIJE: IZZIVI IN PRILOŽNOSTIGregor Tomažič, 2025 Opis: POVZETEK
Teoretična izhodišča: Paliativna oskrba predstavlja celosten in sistematičen pristop, ki se osredotoča na izboljšanje kakovosti življenja posameznikov s hudimi ter napredovalimi boleznimi – hkrati pa nudi tudi podporo njihovim družinam in bližnjim. V Sloveniji, podobno kot v drugih državah Evropske unije, je cilj paliativne oskrbe omiliti trpljenje s fizičnimi, čustvenimi, socialnimi in duhovnimi intervencijami. Kljub temu, da se področje razvija, se v slovenskem prostoru soočamo z velikimi izzivi. Težave v Sloveniji se znotraj tega področja pojavljajo predvsem skozi pomanjkanje ustrezne izobrazbe strokovnjakov, dostopnost storitev in pa razumevanje potreb pacientov in njihovih družin zaradi slabe komunikacije. Če gledamo Slovenijo v merilu primerjave z drugimi državami EU, obstajajo tako prednosti kot zaostanki. Namen diplomskega dela je s sistematičnim pregledom literature proučiti paliativno oskrbo v Sloveniji v primerjavi z državami Evropske unije ter izpostaviti tako izzive kot priložnosti, ki jih imamo.
Metodologija: Podatke smo pridobili s pomočjo sistematičnega pregleda literature, jih analizirali, smiselno sintetizirali in povezali v poglavja. Uporabili smo tako domačo kot tujo literaturo, ki je usmerjena v paliativno oskrbo na Slovenskem ter v državah EU. Podatke smo pridobili s pomočjo virtualnih baz podatkov, in sicer PubMed, Cochrane, COBISS, DKUM in Google Učenjak, pri čemer smo vzpostavili temeljne vključitvene kriterije: leto objave literature med 2009 in 2023; dostopnost literature v angleškem ali slovenskem jeziku; literatura mora biti dostopna v celoti in recenzirana. Pri iskanju literature smo uporabili ključne iskalne besedne zveze v različnih kombinacijah, in sicer v slovenskem jeziku: »paliativna oskrba«, »zdravstvena nega«, »Slovenija«, »Evropa« ter v angleškem jeziku; »palliative care«, »nursing«, »Slovenia«, »Europe«). V virtualnih bazah podatkov smo ključne besede v istem vrstnem redu vpisovali v iskalnik ter jih povezali z »AND« in »OR«.
Rezultati: Prvotno iskanje znanstvenih in strokovnih virov in literature je rezultiralo v 1186 zadetkih ob uporabi ključnih besed. Zavrgli smo tiste zadetke, ki niso bili relevantni za temo naše raziskave. Nato smo natančno preučili 12 zadetkov in jih vključili v razpravo. Ugotovili smo, da je v slovenskem prostoru na področju paliativne oskrbe ključnega pomena učinkovito usklajevanje in sodelovanje med različnimi strokovnjaki, kot so zdravniki različnih specialističnih usmeritev, medicinske sestre ter ostali zdravstveni delavci in sodelavci. Ti delujejo v okviru interdisciplinarnega zdravstvenega tima, kar zahteva dobro koordinacijo, da se zagotovi kontinuiteta obravnave in kakovostna izvedba storitev. Čeprav Slovenija na tem področju zaostaja za nekaterimi naprednejšimi evropskimi modeli, kjer je paliativna oskrba bolje integrirana in lažje dostopna, so vidni pozitivni premiki. V naprednejših sistemih je poudarek na tesnejšem sodelovanju med različnimi poklici ter na vzpostavitvi strukturirane sistemske podpore, kar omogoča večjo učinkovitost obravnave pacientov. Kljub temu ima Slovenija tudi svoje prednosti. Med njimi izstopata vse večja ozaveščenost javnosti o pomenu paliativne oskrbe ter naraščajoče število usposobljenih strokovnjakov na tem področju. Te pozitivne trende je mogoče nadgraditi z reševanjem ključnih izzivov, kot so izboljšanje dostopnosti virov, dodatno izobraževanje in usposabljanje zaposlenih ter boljša integracija paliativne oskrbe v zdravstveni sistem. Sistemski razvoj in trajnostna podpora bosta omogočila odpravo obstoječih slabosti ter vzpostavitev bolj kakovostnega in dostopnega sistema paliativne oskrbe v Sloveniji.
Razprava: Teorija paliativne oskrbe poudarja ključni pomen prilagajanja strategij oskrbe individualnim potrebam pacientov. Ta pristop omogoča aktivno vključevanje pacientov v proces oskrbe, kar krepi njihovo avtonomijo in prispeva k boljši kakovosti življenja. Kljub napredkom se Slovenija na tem področju še vedno sooča z izzivi, kot sta pomanjkanje izobraženega zdravstvenega osebja, kar omejuje strokovno izvedbo paliativne oskrbe, in neenaka dostopnost storitev, ki je posledica pomanjkanja enotne sistemske podpore in geografske razpršenosti virov. Te pomanjkljivosti zmanjšujejo učinkovitost paliativne oskrbe v primerjavi z evropskim povprečjem, ki ga Slovenija želi preseči, obenem pa primeri dobrih praks iz drugih držav EU ponujajo številne priložnosti za izboljšave. Med ključnimi koraki so vlaganje v dodatno izobraževanje in usposabljanje strokovnega kadra, povečanje dostopnosti storitev na nacionalni ravni in dvig ozaveščenosti javnosti o pomenu paliativne oskrbe. Uresničitev teh izboljšav bi lahko temeljno vplivala na kakovost življenja pacientov, zadovoljila njihove potrebe in hkrati prispevala k večji prepoznavnosti paliativne oskrbe na ravni celotne družbe.
Ključne besede: Paliativna oskrba, zdravstvena nega, Slovenija, Evropa
Objavljeno: 06.02.2025; Ogledov: 1069; Prenosov: 61
Celotno besedilo (2,17 MB)
Prenosov v tednu: 6 |
10. Stopnja hallux valgusne deformacije in njena povezanost s kakovostjo življenja žensk srednjih let v SlovenijiKatarina Jovanović, 2025 Ključne besede: hallux valgus, bunion, bolečina, kakovost življenja, MFPDI, NRS, »instrument« za samoocenjevanje morebitnega nagiba palca, konservativna obravnava hallux valgusa, deformacije
Objavljeno: 26.11.2025; Ogledov: 203; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,87 MB)
Prenosov v tednu: 6 |