Statistika ReVIS

A+ | A- | SLO | ENG

Opis: Srčno-žilna obolenja so najpogostejši vzrok smrti po svetu. Velik vpliv na nastanek teh obolenj ima neupoštevanje zdravega življenjskega sloga. Pri izobraževanju in ozaveščanju pacientov glede upoštevanje tega sloga ima pomembno vlogo medicinska sestra. Medicinska sestra je pogosto prva oseba, ki se sreča s pacientom, zato je pomembno, da prepozna znake in simptome bolezni, sodeluje pri diagnostičnih postopkih ter aplicira terapijo po naročilu zdravnika. Da bi pri obravnavi pacienta s srčno-žilnimi obolenji preprečili zaplete, se pacientom svetuje vključitev v koronarne klube in rehabilitacije, ki jim pomagajo pri izboljšanju njihovega zdravja. Namen diplomske naloge je proučiti vlogo medicinske sestre pri pacientu s srčno-žilnimi obolenji.
Ključne besede: medicinska sestra, srčno-žilna obolenja, zdravstvena vzgoja, preventiva.
Objavljeno: 06.07.2025; Ogledov: 715; Prenosov: 51
Celotno besedilo (1,54 MB)
Prenosov v tednu: 11

Opis: Internet se je s svojim tehnološkim razvojem razrasel v naš vsakdan kot tudi odnose, ki jih ob tem vzpostavljamo in gradimo. Občutek, da je internetna komunikacija mladim že položena v zibko, ni povsem izvit iz trte: v uporabi interneta kot komunikacijskega kanala prednjačijo mladi, vendar temu trendu sledijo tudi starejši odrasli. Pozitivna paradigma je, da družbena omrežja predstavljajo prostor za izražanje identitete, krepitev in razvoj družbenih odnosov ter pomagajo pri razvoju socialnih veščin. V tej diplomski nalogi smo na podlagi lastne raziskave (po metodi CAWI) želeli opredeliti povezanost družbenih omrežij, njihove pogostosti in namena uporabe s samopodobo njihovih uporabnikov ter preučiti, ali obstajajo razlike v teh kategorijah med mlajšimi in starejšimi uporabniki, navsezadnje pa še ugotoviti, kakšna je samopodoba mladih in starejših ter ali se samopodoba uporabnikov družbenih omrežij spreminja s starostjo. Skozi izbran metodološki pristop, ki temelji na vprašalniku samospoštovanja (po Rosenberg) in samopodobe (po Sorensen), smo preverjali tri delovne hipoteze, ki iščejo statistično značilne razlike v samopodobi ter pogostosti (in namenom) uporabe družbenih omrežij med mlado in starejšo odraslo populacijo. Kot kažejo rezultati, imajo pogosti uporabniki (ne glede na starostno skupino, ki ji pripadajo) v povprečju nižjo samooceno samopodobe kot občasni ali redkejši uporabniki družbenih omrežij. Analiza je še pokazala, da med mladimi (18 in 30 let) ter starejšimi odraslimi (nad 50 let), ki pogosteje uporabljajo virtualna družbena omrežja, mladi svojo samopodobo ocenjujejo nižje kot tisti, ki družbena omrežja uporabljajo redkeje. Družbeni mediji obsegajo medsebojno komunikacijo in idealizirane medijske podobe, zato se uporabniki v tem kontekstu nagibajo k procesu družbene primerjave. Teoretiki ob tem ugotavljajo, da mladi družbene medije jemljejo premalo kritično in se od njih ne distancirajo dovolj učinkovito. Temu primerno se lahko pojavijo odvisnosti ali druga vedenja, ki dolgoročno negativno vplivajo na mlade in njihovo samopodobo.
Ključne besede: družbena omrežja, pogosta uporaba, vpliv, samopodoba, mladi, virtualni odnosi, diplomske naloge
Objavljeno: 23.12.2022; Ogledov: 3329; Prenosov: 455
Celotno besedilo (1,42 MB)
Prenosov v tednu: 9

Opis: Teoretična izhodišča: Pljučni edem spada v urgentno stanje, pri katerem se kopiči tekočina v pljučih. To onemogoči izmenjavo plinov, kar vodi v dihalno stisko. Medicinske sestre imajo pri obravnavi pomembno vlogo, saj so izobražene, da zgodaj prepoznajo simptome, izvajajo ustrezne ukrepe ter na koncu ob odpustu izobrazijo paciente in svojce. Raziskava se osredotoča na zdravstveno nego pacientov s pljučnim edemom. Preučuje znanja in usposobljenost izvajalcev zdravstvene nege, izvajanje nujnih ukrepov, organizacijske in sistemske ovire, komunikacijo znotraj tima, izobraževanje pacientov ter svojcev, potrebe po dodatnem izobraževanju ter predloge o izboljšanju kakovosti oskrbe. Metoda: Raziskava je bila narejena na kvalitativnem raziskovalnem pristopu. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo polstrukturiranih intervjujev. V intervjuju je sodelovalo deset diplomiranih medicinskih sester in diplomiranih zdravstvenikov iz primarnega, sekundarnega in terciarnega zdravstvenega varstva. Analizirani pa so bili tudi sekundarni viri s pomočjo strokovne literature. Rezultati: Raziskava je pokazala, da izvajalci zdravstvene nege najpogosteje prepoznajo pljučni edem po težkem dihanju, tahikardiji, nizki saturaciji, modrikavosti ter penečem rožnatem ali belkastem izmečku. Ukrepi, ki jih izvajajo, vključujejo sedeči ali polsedeči položaj, aplikacijo kisika (najpogosteje prek OHIO maske), aplikacijo diuretikov, morfija in nitroglicerina. Uporabljajo pa tudi neinvazivno ventilacijo in monitoring. Med ovirami, ki onemogočajo učinkovito zdravstveno nego, so izpostavili kadrovsko nedohranjenost, slabo opremo, neizkušenost osebja ter neustrezno organizacijo dela. Potrdili pa so tudi potrebo po dodatnih izobraževanjih. Razprava: Ugotovili smo, da je vloga medicinskih sester pri pacientih s pljučnim edemom ključna. Prve namreč prepoznajo znake poslabšanja in strokovno ukrepajo. Pokazala se je potreba po stalnem usposabljanju, boljši organizaciji ter opremi, ki jo potrebujejo za obravnavo takih pacientov. Pomembna pa je tudi edukacija pacienta ter svojcev, saj ima neposreden pomemben vpliv na obvladovanje bolezni po odpustu iz bolnišnice. Za obravnavo urgentnih stanj so nujni medsebojno sodelovanje in jasni protokoli posredovanja.
Ključne besede: pljučni edem, zdravstvena nega, komunikacija s pacientom, edukacija pacienta.
Objavljeno: 27.09.2025; Ogledov: 407; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,08 MB)
Prenosov v tednu: 5

Opis: Magistrsko delo preučuje vprašanje civilne odgovornosti v primeru nesreče na smučišču kot poseben del odškodninskega prava. V okviru tega vprašanja se osredotočimo na presojo dolžne skrbnosti, vzročne zveze in razmejitve odgovornosti med smučarji in upravljavci smučišč. Namen dela je izpostaviti temeljne značilnosti civilne odgovornosti, sistematično preučiti veljavni pravni okvir v Sloveniji in primerjalno analizirati sodbe različnih evropskih smučarskih držav. Analiza sodb, tako slovenskih kot tudi drugih, bo prikazala pomembnost uporabe pravil FIS kot tudi samih nacionalnih zakonov kot orodij za reševanje takih vprašanj. V uvodnem delu utemeljimo aktualnost teme, sledi kratek teoretični pregled temeljev odškodninskega prava. Nato sledi jedro, ki ga predstavljajo primerjalne analize sodnih praks, ki prikazujejo previden pristop sodišč, in odgovarja na vprašanje, kako se nacionalno pravo in pravila FIS uporabljajo v praksi. Sodna praksa daje poudarek na individualno odgovornost smučarjev za hitrost oziroma nadzor nad njo, smer in pa prilagajanje razmeram na progi. Razlike se kažejo predvsem v pristopu pri presoji predvidljivosti nevarnosti in v obsegu dolžnosti upravljavcev. V zaključku predlagamo morebitne možnosti za izboljšavo zakonodaje in sodne prakse.
Ključne besede: civilna odgovornost, odškodninska odgovornost, smučanje, nesreča, nesreča na smučišču, varnost, pravila FIS
Objavljeno: 17.12.2025; Ogledov: 79; Prenosov: 5
Celotno besedilo (728,81 KB)
Prenosov v tednu: 5

Opis: Kaznivo dejanje umora predstavlja najhujšo obliko kaznivega dejanja zoper življenje v slovenskem kazenskem pravu. Gre za izjemno zavržno in brutalno dejanje, s katerim je odvzeta temeljna človekova pravica, pravica do življenja. Glavni cilj raziskave je bil analizirati pravno ureditev umora po 116. členu Kazenskega zakonika, pri čemer je bil poudarek na analizi kvalifikatornih okoliščin, predvsem grozovitosti, razmejitvi med umorom in ubojem, dokazovanju različnih oblik naklepa ter oceni sorazmernosti kazni. V raziskavi je bilo uporabljenih več različnih metod, in sicer zgodovinska metoda, pravno-analitična metoda, aksiološka metoda, deduktivna metoda, primerjalnopravna metoda, deskriptivna metoda, teoretično-raziskovalna metoda, metoda kompilacije in metoda sinteze. Rezultati analize potrjujejo, da so kvalifikatorne okoliščine ključne za pravno razmejitev med kaznivim dejanjem uboja in umora, vendar njihova uporaba v praksi pogosto vključuje subjektivno presojo, kar vodi do neenotnosti pri sodnem odločanju. Prav tako se pojavljajo težave pri dokazovanju vrste naklepa, kar ne vpliva neposredno na pravno kvalifikacijo dejanja, a ima pomemben vpliv na višino izrečene kazni. Ugotovljeno je bilo tudi, da dosmrtni zapor v slovenski praksi ostaja izjema, čeprav zakonodaja omogoča njegovo uporabo. Raziskava tako prispeva k boljšemu razumevanju sodne prakse, normativnih izhodišč in izzivov pri kaznovanju za kaznivo dejanje umora. Ugotovitve raziskave prispevajo k boljšemu razumevanju ključnih dilem v praksi in nakazujejo potrebo po večji jasnosti zakonskih opredelitev ter večji enotnosti sodne prakse. Izsledki raziskave lahko služijo kot izhodišče za razmislek o kaznovalni politiki, večji doslednosti sodne prakse, nadaljnji strokovni razpravi o sorazmernosti kazenskih sankcij in tudi kot podlaga za nadaljnje raziskave. Omejitve raziskave se nanašajo predvsem na omejen dostop do vseh sodb, odsotnost empiričnih podatkov in osredotočenost na slovenski pravni red. V prihodnje bi bilo smiselno izvesti širšo empirično analizo sodne prakse ter vključiti še dodatne pravne sisteme za primerjavo.
Ključne besede: kaznivo dejanje, umor, uboj, kazenske sankcije, kvalifikatorne okoliščine, kaznovalna politika, sodna praksa, Kazenski zakonik
Objavljeno: 17.12.2025; Ogledov: 72; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,16 MB)
Prenosov v tednu: 4