1. |
2. Vloga medicinske sestre pri bolnikih z alergijskimi reakcijami na pike os – pregled literatureKlemen Vidovič, 2025 Opis: Teoretična izhodišča: Alergije postajajo vsakodnevna težava v svetu, nobena izjema ni niti alergija na pik os. Posebno vlogo med alergiki ima medicinska sestra. Z njimi je od diagnoze bolezni, ob zapletih, kot je anafilaksija, in med zdravljenjem z imunoterapijo. Medicinska sestra je nepogrešljiv član zdravstvenega tima. Bolnike vodi, usmerja, svetuje in jim stoji ob strani tudi v najtežjih trenutkih. Metode: V teoretičnem delu diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo in metodo kompilacije, s katero smo pregledali domačo in tujo strokovno literaturo in združili ugotovitve člankov ter jih opisali. V empiričnem delu raziskave smo uporabili tudi deskriptivno metodo in metodo komparacije, kjer smo primerjali izbrane strokovne članke. Z metodo sinteze smo združili ugotovitve več člankov. Uporabili smo kvalitativno metodo raziskovanja. Za zbiranje podatkov smo uporabili statistično analizo pregleda relevantne obstoječe literature ter jo predstavili z diagramom PRISMA. Rezultati: V okviru diplomskega dela smo prebrali in podrobneje pregledali 57 člankov in drugo strokovno literaturo ter 2 vira v fizični obliki. Za odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja smo podrobneje pregledali 14 virov. Ugotovitve smo predstavili tabelarično in opisno v poglavju o rezultatih. Razprava: Po prebrani strokovni literaturi in člankih, ki smo jih uporabili v diplomskem delu, smo ugotovili, da imamo podobno mnenje kot drugi raziskovalci. Pri pregledu literature smo pogrešali več člankov iz slovenskega okolja. Prav tako bi priporočili nadaljnje raziskovanje vloge medicinske sestre pri alergijskih reakcijah na pike os, saj je zdravstvena nega živ poklic, ki se spreminja in nadgrajuje.
Ključne besede: osa, pik, alergija na pik os, medicinska sestra, anafilaksija
Objavljeno: 09.07.2025; Ogledov: 125; Prenosov: 12
 Celotno besedilo (1,02 MB)
Prenosov v tednu: 11 |
3. |
4. Učinkovitost terapije transkutane električne stimulacije živcev in udarnih globinskih valov na zmanjšanje bolečine pri bolnikih z osteoartritisom kolena – pregled literatureLara Kolar, 2025 Opis: Kolenski sklep je zaradi svoje kompleksne anatomske strukture in funkcionalnih zahtev eden najbolj obremenjenih sklepov v človeškem telesu, zato je pogosto izpostavljen poškodbam ter obrabnim spremembam, kot je osteoartritis. Zdravljenje osteoartritisa kolena (OAK) sledi stopenjskemu pristopu, kjer nefarmakološki in farmakološki ukrepi predstavljajo temelj konzervativnega zdravljenja pred kirurškimi posegi. Med nefarmakološkimi metodami sta transkutana električna stimulacija živcev (TENS) in udarni globinski valovi (UGV) pomembna fizikalna agensa. Namen diplomskega dela je bil pregledati obstoječo literaturo, primerjati učinkovitost TENS in UGV terapije ter oceniti njun potencial za zmanjšanje bolečine pri pacientih z OAK. Uporabljen je bil sistematični pregled literature, ki je vključeval analizo randomiziranih kontroliranih raziskav, metaanaliz in sistematičnih pregledov na področju TENS in UGV pri zdravljenju OAK. Ugotovili smo, da so učinki TENS na bolečino različni. Nekatere raziskave poročajo o pozitivnih učinkih, medtem ko druge ne navajajo klinično pomembnih razlik v primerjavi s placebom. UGV se je izkazala kot obetavna metoda, ki lahko učinkovito zmanjša bolečino z učinki, ki trajajo do 12 mesecev. Učinkovitost UGV je odvisna od uporabljene gostote energijskega toka. Primerjava obeh metod nakazuje, da ima UGV večji potencial za učinkovito zmanjševanje bolečine, medtem ko je TENS enostavnejši za uporabo. Obe metodi predstavljata pomembni nefarmakološki možnosti zdravljenja, vendar je potrebna optimizacija protokolov zdravljenja in nadaljnje raziskave.
Ključne besede: osteoartritis kolena, transkutana električna stimulacija živcev (TENS), udarni globinski valovi (UGV), lajšanje bolečine, fizioterapija
Objavljeno: 08.07.2025; Ogledov: 118; Prenosov: 13
Celotno besedilo (3,17 MB)
Prenosov v tednu: 9 |
5. ETIČNE DIPLEME PRI GENSKEM SPREIMNJANJU ZARODKAMerima Veladžić, 2025 Opis: Teoretična izhodišča: Genski inženiring omogoča natančno prilagajanje in spreminjanje genov organizmov ter umetno manipulacijo dezoksiribonukleinske kisline (DNA). V biomedicini genski inženiring ponuja možnost radikalne izboljšave za potencialno izboljšanje človeških sposobnosti, vendar obstajajo etični in pravni izzivi. Tehnologija genskega spreminjanja omogoča natančno urejanje DNA in ima sicer veliki terapevtski potencial, še posebej pri zdravljenju dednih bolezni. Obstajajo premisleki o uporabi tehnologije za gensko spreminjanje za preprečevanje dednih bolezni, saj ta tehnologija odpira številna etična vprašanja. Gensko urejanje zarodka predstavlja etični izziv v dveh glavnih vidikih: morebitni uspeh in morebitni neuspeh. Rezultat genskega spreminjanja zarodka je lahko želena sprememba oz. nastane ciljni učinek ali pa pride do neželene reakcije oz. nastane negativen učinek ali mutacija.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Uporabili smo kavzalno-neeksperimentalno metodo dela z uporabo anketnega vprašalnika. Raziskovalni vzorec je bil 121 anketirancev (38 moških in 83 žensk). Med celotno raziskavo in obdelavo podatkov so bila upoštevana etična načela raziskovanja.
Rezultati: Iz rezultatov je razvidno, da je večina (60 %) anketirancev že slišala za genski inženiring (gensko spreminjanje ali gensko testiranje), od tega jih je 48 % označilo, da so malo slišali ali brali o genskem spreminjanju, in 17 % jih je označilo, da so o tej temi veliko slišali ali brali. Pri vprašanju, kaj razumejo pod izrazom gensko spreminjanje, so anketiranci velikokrat označili, da je to gen, ki je spremenjen/modificiran/urejen, druga najpogostejša razlaga pa je, da so to geni/celice/DNA, vzeti iz enega organizma in dani v drugega. Na Likertovi lestvici so anketiranci označevali svoje mnenje glede etičnega vidika genskega spreminjanja. Povprečno mnenje anketirancev je bilo, da je spreminjanje zarodkov dopustno, če bi pomagalo pri preprečevanju genskih bolezni (xŻ = 3,8), nedopustno, če gre za izboljšanje sposobnosti (npr. videz ali inteligenca) (xŻ = 2,4), in dopustno v primerih, ko gre za rešitev življenjsko nevarnih stanj (xŻ = 3,7). Mnenje 89 anketirancev je, da so posledice genskega spreminjanja premalo raziskane. 59 anketirancev meni, da je rezultat genskega spreminjanja želena ali ciljna sprememba, medtem ko 62 anketirancev meni, da je to neželena sprememba. V poprečju so anketiranci mnenja, da gensko spreminjanje lahko povzroči socialno neenakost (xŻ = 3,7) in družbene spremembe (xŻ = 3,7) ter da bi gensko spreminjanje zarodkov imelo več koristi kot posledic (xŻ = 3,6).
Razprava: Ugotovili smo, da je večina splošne populacije, ki je bila vključena v raziskavo, vedela oz. imela informacije o tem, kaj je to gensko spreminjanje zarodkov. V nadaljnji izvedbi raziskave smo ugotovili, da so se anketiranci strinjali z genskim urejanjem zarodka v terapevtski namen, na primer za zdravljenje bolezni ali neozdravljivih stanj. Mnenje o genskem urejanju zarodka v namen, da se doseže fizična ali intelektualna izboljšava zarodkov, je dobilo negativen odziv. Mnenje splošne populacije v tem kontekstu je zelo jasno, saj je izraženo strinjanje z genskim inženiringom zarodkov v namen, da se izboljša njihovo zdravstveno stanje, ne pa za fizične izboljšave. Ugotavljamo tudi, da je raziskava pokazala, da gensko spreminjanje lahko povzroči nastanek različnih posledic genskega urejanja zarodkov, ki bi lahko privedle do nastanka socialne neenakosti in družbenih sprememb. Mnenje udeležencev v raziskavi je bilo, da imajo genske spremembe več koristi kot posledic.
Ključne besede: genski inženiring, genske spremembe, etične dileme, CRISPR, posledice genskega spreminjanja.
Objavljeno: 01.02.2025; Ogledov: 457; Prenosov: 42
Celotno besedilo (2,90 MB)
Prenosov v tednu: 9 |
6. Uporaba sprostitvenih tehnik pri obvladovanju anksiozne problematikeLea Vidovič, 2024 Opis: Teoretična izhodišča: Anksioznost je naraven odziv telesa na nevarnost ter je normalna, dokler le ta ne postane pretirana in obremenjujoča v vsakdanu posameznika. Simptome tesnobe lahko obvladujemo z doslednim in periodičnim izvajanjem ene ali kombinacije različnih tehnik sprostitve. Cilji: Cilji diplomskega dela so s pomočjo že obstoječe literature proučiti in ovrednotiti relevantno literaturo s področja sprostitvenih tehnik pri obvladovanju anksiozne simptomatike. Predstaviti anksiozno simptomatiko, pregledati, primerjati in analizirati raziskave s področja uporabe sprostitvenih tehnik pri obvladovanju anksiozne simptomatike ter podati bistvene rezultate in ugotovitve. Cilj je tudi analizirati in predstaviti, kako in če različne vrste sprostitvenih tehnik pripomorejo k obvladovanju anksiozne simptomatike v redni praksi. Metode: V teoretičnem delu smo uporabili kompilacijsko in deskriptivno metodologijo, z izhodiščem iz znanstvene literature. V empiričnem delu smo uporabili kvalitativno metodo ter statistično analizo s pomočjo diagrama PRISMA. Rezultati: Rezultati predelanih raziskav so pokazali, da so se pri večini udeležencev, ki so prakticirali različne tehnike sprostitve, simptomi tesnobe zmanjšali ali ostali enaki. V nobenem primeru se niso le ti poslabšali. Hkrati so tehnike sprostitve blagodejno vplivale tako na psihično kot tudi na fizično zdravje. Razprava: Na podlagi ugotovitev obravnavanih raziskav menimo, da so sprostitvene tehnike učinkovito orodje za lajšanje simptomov anksioznosti. Vendar se kljub temu priporočajo dodatne raziskave dolgoročnih učinkov tehnik sprostitve pri anksiozni simptomatiki.
Ključne besede: anksioznost, duševne motnje, tesnoba, sprostitvene tehnike
Objavljeno: 05.12.2024; Ogledov: 651; Prenosov: 53
Celotno besedilo (888,94 KB)
Prenosov v tednu: 9 |
7. Prisotnost stresa med študenti fizioterapije na Alma Mater EuropaeaŽiga Žekš, 2024 Opis: Uvod: Stres med študenti s področja zdravstva je prisoten, kar kažejo številne študije. Nobena izjema niso študenti fizioterapije, ki se med izobraževanjem srečujejo z različnimi stresorji, ki lahko vplivajo na njihovo psihično in fizično zdravje. Z raziskavo smo želeli oceniti pojavnost stresa in opredeliti dejavnike, ki vplivajo na prisotnost stresa med študenti fizioterapije. Metode: Empirična presečna raziskava je potekala med študenti fizioterapije na Alma Mater Europaea v mesecu maju 2024. Šlo je za neslučajnostno namensko vzorčenje. Podatki so bili zbrani s pomočjo standardiziranega anketnega vprašalnika Perceived Stress Scale (PSS-10) in obdelani v programu SPSS 29. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 145 študentov fizioterapije, od tega je bilo 45 moških in 100 žensk, s povprečno starostjo 23 ± 3,2 let. Povprečna vrednost zaznanega stresa je bila 20,7 ± 6,3 točke. Ženski spol (p < 0,001), redna zaposlitev (p = 0,036) in preobremenjenost zaradi študijskih obveznosti (p < 0,001) so dejavniki, ki kažejo statistično značilno višjo oceno zaznanega stresa pri študentih. Povprečna ocena izpitov je bila negativno povezana z oceno stresa med študenti fizioterapije (rs = 0,192, p = 0,021). Zaključek: Ugotovitve kažejo, da je med študenti fizioterapije na Alma Mater Europaea prisotna zmerna stopnja stresa. Smiselno je, da študenti tekom študijskega obdobja izvajajo učinkovite strategije za obvladovanje stresa. Prav tako je pomembno, da fakultete prepoznajo problematiko stresa med študenti in uvedejo programe ter intervencije, ki bodo pomagale zmanjšati stres ter izboljšale kakovost življenja študentov.
Ključne besede: stres, fizioterapija, študenti, PSS
Objavljeno: 20.02.2025; Ogledov: 711; Prenosov: 88
Celotno besedilo (3,22 MB)
Prenosov v tednu: 8 |
8. Pravice in obveznosti posvojiteljev in posvojenih otrok v slovenskem pravuAna Tia Tratnik, 2025 Opis: Posvojitev kot institut družinskega prava pomeni eno izmed oblik varstva otrok v slovenskem pravnem redu. Posvojeni otrok se s posvojitvijo v celoti integrira v družino posvojitelja, pri čemer se med njima vzpostavi razmerje, ki je iz pravnega vidika enako razmerju med staršem in otrokom. Zaradi pravnih posledic in narave razmerja posvojitve, posvojitelju in otroku pripadajo enake pravice in obveznosti kot staršem in otrokom. Med drugim pa je zaradi drugačnega dejanskega stanja mogoče sklepati, da posvojitelju in otroku pripadajo tudi dodatne pravice in obveznosti. Te so opredeljene v številnih nacionalnih in nadnacionalnih pravnih virih. Nacionalni pravni viri zajemajo URS, DZ in druge področne zakone, ki določajo pogoje ali ostale vidike posvojitev in obravnavajo pravice in obveznosti udeležencev v razmerju posvojitve. Najpomembnejši nadnacionalni vir pa predstavlja KOP. Določbe v omenjenih aktih sledijo načelu največje koristi otroka, ki mora biti vodilo za odločitve, vezane na otroka. Ustavno varstvo otrok je zagotovljeno v 56. členu URS, posebno varstvo pa se zagotavlja otrokom, za katere starši iz določenih razlogov ne skrbijo. Zaradi posebnega varstva otrok so njihove pravice bolj poudarjene, medtem ko so pri staršu in posvojitelju bolj poudarjene obveznosti zaradi izvrševanja starševske skrbi. Slovenski pravni red in tuje pravne ureditve celovito urejajo pravice in obveznosti posvojiteljev in otrok, pri čemer so si v nekaterih vidikih podobne, v drugih pa se bistveno razlikujejo. Ker je posvojitev redko pravno razmerje, je sodna praksa na tem področju omejena in zajema zgolj posamezne pravice in obveznosti (ali njihove vidike) posvojiteljev in otrok.
Ključne besede: posvojitev, posvojitelj, otrok, pravice, obveznosti, družinsko pravo, slovensko pravo
Objavljeno: 10.07.2025; Ogledov: 172; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,62 MB)
Prenosov v tednu: 7 |
9. ZDRAVSTVENA NEGA STAROSTNIKA Z DEMECO V MULTISENZORNEM OKOLJUSandra Kamernik, 2025 Opis: Teoretična izhodišča: Demenca je zahrbtna bolezen, ki se razvija počasi, a enakomerno skozi več let, zaradi česar jo okolica pogosto prepozna šele v napredovani fazi. Osebe z demenco, zlasti v poznejših fazah, imajo omejen dostop do senzorične obogatitve in smiselnih dejavnosti, kar jih pogosto postavlja v vlogo pasivnih prejemnikov oskrbe z malo možnosti za vključevanje v vsakodnevne rutinske aktivnosti. Ta raziskava prepoznava pomen multisenzornega okolja kot nefarmakološke intervencije, ki lahko bistveno izboljša kakovost življenja starostnikov z demenco. Namen diplomske naloge je, da s pomočjo sistematičnega pregleda literature preučimo vpliv multisenzornega okolja na oskrbo starostnika z demenco in vlogo zdravstvene nege pri njegovi implementaciji.
Metoda: Raziskava temelji na sistematičnem pregledu znanstvene in strokovne literature. Iskanje virov je potekalo v bibliografskih bazah ScienceDirect, PubMed, Google Scholar in Google učenjak, s ključnimi besedami: »starostnik«, »demenca«, »multisenzorno okolje«, »multisenzorna terapija« in »zdravstvena nega«. Iskanje smo omejili na angleško literaturo, objavljeno med leti 2013–2023, z dostopom do celotne vsebine. Ključne besede so bile povezane z Boolovim operatorjem AND. Za identifikacijo in selekcijo virov smo uporabili smernice PRISMA.
Rezultati: V pregled je bilo vključeno 16 člankov, katerih podatke smo analizirali s tehniko kodiranja in oblikovali vsebinske kategorije, kot so: vpliv multisenzornega okolja (MSE) na vedenjske in psihološke simptome demence, pomen individualizirane oskrbe, vloga medicinskih sester in negovalcev, fiziološki učinki MSE, izboljšanje kakovosti življenja ter ovire in priporočila za uporabo MSE. Rezultati pregleda literature kažejo, da ima multisenzorno okolje pomembne pozitivne učinke na vedenjske in psihološke simptome demence, kot so zmanjševanje agresije, tesnobe in apatije, ter prispeva k izboljšanju razpoloženja, komunikacije in fizioloških parametrov. Individualizirana oskrba v multisenzornem okolju se je izkazala kot ključna za doseganje teh učinkov, pri čemer imajo medicinske sestre pomembno vlogo pri prilagajanju stimulacije potrebam posameznika. Kljub dokazanim prednostim uporabe MSE se še vedno soočamo z ovirami, kot so pomanjkanje prostora, sredstev in usposobljenosti osebja za izvajanje teh intervencij.
Ključne besede: Starostnik, demenca, multisenzorno okolje, multisenzorna terapija, zdravstvena nega.
Objavljeno: 25.01.2025; Ogledov: 444; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,42 MB)
Prenosov v tednu: 7 |
10. PREHRANA ONKOLOŠKEGA BOLNIKA PO OPERACIJI DEBELEGA ČREVESJADomen Leskovšek, 2025 Opis: Teoretična izhodišča: Ustrezna prehrana ima pomembno vlogo pri okrevanju onkoloških bolnikov, saj vpliva na celjenje rane, imunski sistem, toleranco zdravljenja in tudi na splošno kakovost življenja. Po operaciji se onkološki bolniki pogosto soočajo z izgubo apetita, intoleranco na določeno hrano, slabostjo, bruhanjem ter drugimi prebavnimi težavami. Pri prehranski podpori bolnikov ima pomembno nalogo tudi medicinska sestra, ki s svojim znanjem, svetovanjem in opazovanjem pripomore k izboljšanju prehranskega statusa in splošnega počutja bolnika. Namen diplomske naloge je preučiti spremembe prehrane onkoloških bolnikov po operaciji debelega črevesa in opredeliti vlogo medicinske sestre pri prehranski podpori bolnikov.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Kot instrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturirani intervju. Primarni podatki so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vzorec je bil namenski in je zajemal onkološke bolnike po operaciji debelega črevesa. V intervju smo vključili šest onkoloških bolnikov. Raziskava je potekala v aprilu in maju 2025.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo šest onkoloških bolnikov po operaciji debelega črevesa. Večina intervjuvancev je pred operacijo sledila manj uravnoteženim prehranskim vzorcem, s čezmernim uživanjem mesa in mesnih izdelkov ter nezadostnim vnosom sadja in zelenjave. Po operaciji je večina intervjuvancev spremenila stare prehranske navade. Prešli so na lažjo, manj mastno in bolj uravnoteženo prehrano, spremenili so tudi pogostost dnevnih obrokov. Nadalje je bilo ugotovljeno, da nekateri posamezniki po operaciji uživajo prehranske dodatke, kot so vitamini in minerali. Najpogostejše težave po operaciji so bile izguba apetita, bolečina, napenjanje in prebavne motnje. Medicinske sestre so po mnenju intervjuvancev imele pomembno vlogo pri prehranski podpori.
Razprava: Ugotovitve raziskave so pokazale, da operacija bistveno vpliva na spremembo prehranskih navad onkoloških bolnikov. Intervjuvanci se po operaciji zavedajo pomena zdrave, uravnotežene prehrane za uspešno okrevanje. Prehranske spremembe so bile v veliki meri usmerjene v lažjo oziroma lažje prebavljivo hrano, ob tem pa so se pojavljale nekatere omejitve zaradi intolerance na posamezna živila. Čeprav so bile po operaciji prisotne težave, so se intervjuvanci trudili po najboljših močeh upoštevati dieto, predlagano s strani zdravstvenega osebja. Prav tako so imele medicinske sestre pomembno vlogo pri prehranski podpori, še posebej v pooperativnem obdobju. Ugotovljeno je bilo, da je redno prehransko svetovanje s strani zdravstvenega osebja ključno za uspešno prilagoditev prehrane in pomembno vpliva na izboljšanje kakovosti življenja po operaciji. Raziskava se tako ujema z ugotovitvami iz obstoječe literature, ki poudarja pomen individualnega pristopa in strokovno podporo v prehranski obravnavi onkološkega bolnika po operaciji.
Ključne besede: prehrana, rak, onkološki bolniki, operacija debelega črevesa
Objavljeno: 06.07.2025; Ogledov: 134; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,64 MB)
Prenosov v tednu: 6 |