1. Občutek varnosti stanovalcev v bivalnem okoljuAnja Bučinel Drnovšček, 2018 Opis: Smo v času, ko sta varnost in občutek varnosti pomemben dejavnik tako vsakega posameznika kot tudi družbe v celoti. Ni dneva, da ne bi zasledili podatka o vlomih, ropih, terorizmu, kriminalu in drugih ogrožanjih ljudstva, tako doma kot v tujini. Počasi se bomo morali sprijazniti z dejstvom, da sta posameznik in družba nenehno izpostavljena virom grožnje.Obstajajo številni dejavniki, ki prispevajo k varnosti države in s tem povezani varnosti državljanov. V zadnjem času se varnostna situacija v Sloveniji pretežno povezuje z gospodarskimi dejavniki; takrat je varnost bolj razumljena kot preživetje glede na omejena finančna sredstva. Zanima nas, kako demografski dejavniki, kot so spol, zakonski status in vrsta poravnave, vplivajo na dojemanje varnostne grožnje v Sloveniji. Ciljna skupina so ljudje, ki živijo blizu meje, v mestih Nova Gorica (Slovenija) in Gorica(Italija). Radi bi vedeli, kako občutek varnosti vpliva na njihovo odločitev o nakupu nepremičnin in koliko ljudje zaupajo vladi. Rezultati kažejo, da varnost postaja naloga posameznika. Nezanesljivost kakršnekoli vrste je vir strahu in skrbi, ki lahko negativno vpliva na splošno kakovost življenja. To pomeni negotovost glede prihodnosti, ki bi lahko negativno vplivala na potencialnega kupca nepremičnin. Gospodarska kriza je pokazala, kako pomembna je gospodarska varnost za kakovost življenja Evropejcev, saj lahko občutek ranljivosti drastično zmanjša občutek osebne svobode.
Objavljeno: 19.09.2018; Ogledov: 5473; Prenosov: 180
 Celotno besedilo (1,17 MB)
Ogledov v tednu: 920 |
2. Republika Slovenija - država zanimiva za tujo delovno silo?Tjaša Malež, 2013 Ključne besede: delovne migracije, prost pretok oseb, delovno razmerje, tuji delavci, delovno dovoljenje, dovoljenje za prebivanje, priznavanje poklicnih kvalifikacij, socialna varnost, prepoved diskriminacije, izobrazba
Objavljeno: 26.07.2019; Ogledov: 4994; Prenosov: 113
Celotno besedilo (1,24 MB)
Ogledov v tednu: 832 |
3. Pridobitev slovenskega državljanstva z naturalizacijo na podlagi 12. člena ZDRSErika Fabjan, 2023 Opis: Vprašanje pridobivanja državljanstva je prepuščeno avtonomnemu urejanju držav, te so pri urejanju tega področja omejene le z mednarodnopravnimi običaji in načeli. Zakon o državljanstvu Republike Slovenije je temeljni pravni vir, ki ureja načine pridobitve slovenskega državljanstva. Ta v 10. in 12. členu določa pridobitev slovenskega državljanstva z redno naturalizacijo oziroma z naturalizacijo z olajšavami. V skladu z določbami 12. člena ZDRS so do pridobitve slovenskega državljanstva z naturalizacijo z olajšavami upravičeni le slovenski izseljenci in njihovi potomci, nekdanji državljani Slovenije, zakonci slovenskih državljanov, polnoletni tuji državljani, ki so se rodili v Sloveniji in že od rojstva dalje živijo v Sloveniji, begunci, apatridi in tujci z najmanj visokošolsko izobrazbo v Sloveniji. Te skupine prosilcev imajo pravico, da so ugodneje obravnavane, kot to določa 12. člen ZDRS, ker imajo s Slovenijo »pristno in učinkovito vez« in zatorej je takšna obravnava le določenih skupin prosilcev legitimna. V 12. členu pa ZDRS ne sledi popolnoma določbam EKD, saj slednja določa takšno ugodnejšo obravnavo tudi za otroke slovenskih staršev, ki so bili rojeni v tujini, otroke, ki so posvojeni s strani slovenskih staršev, in za osebe, ki imajo zakonito običajno prebivališče na ozemlju Republike Slovenije v določenem časovnem obdobju pred njihovim 18. letom. Poleg tega ZDRS v 3. odstavku 12. člena omenja le osebe, ki so poročene s slovenskim državljanom, in s takšnim urejanjem krši 14. člen EKČP, saj onemogoča pridobitev slovenskega državljanstva po 12. členu zunajzakonskim partnerjem. Olajšave pri pridobitvi slovenskega državljanstva se nanašajo predvsem na skrajšano dobo dejanskega prebivanja v Sloveniji, na spregled pogoja o odpustu iz dosedanjega državljanstva in spregled pogoja o predložitvi dokazila o znanju slovenskega jezika. Pri tem iz sodne prakse in podatkov, pridobljenih z Ministrstva za notranje zadeve, izhaja, da je največ prosilcev po 12. členu zavrnjenih zaradi neizpolnitve zahtevanega pogoja dejanskega neprekinjenega prebivanja in zaradi nezadostnih sredstev za preživljanje.
Ključne besede: državljanstvo, naturalizacija z olajšavami, Zakon o državljanstvu Republike Slovenije, Evropska konvencija o državljanstvu, diskriminacija, pogoji
Objavljeno: 28.11.2023; Ogledov: 4060; Prenosov: 73
Celotno besedilo (790,64 KB)
Ogledov v tednu: 360 |
4. Učinki fizioterapevtskega pristopa z elektroterapijo pri periferni obrazni paraliziPatricija Šantej, 2025 Opis: Teoretična izhodišča: Najpogostejša oblika periferne obrazne paralize je Bellova paraliza, ki je idiopatska (neznanega vzroka), akutna, enostranska paraliza sedmega možganskega oziroma obraznega živca, in povzroči oslabelost mišic na eni strani obraza. V teoretičnem delu diplomske naloge sem predstavila glavne značilnosti periferne obrazne paralize, anatomijo obraznega živca in njegove funkcije, ter fizioterapevtske pristope pri obravnavi periferne paralize obraznega živca. Namen diplomskega dela je bil s pregledom in preučevanjem znanstvene literature s področja prizadetosti obraznega živca ugotoviti, kakšne učinke ima fizioterapevtski pristop z elektroterapijo pri periferni obrazni paralizi. Metoda: Raziskovalni pristop diplomskega dela je bil teoretična raziskava s kvalitativno metodologijo. Strokovno znanstveno literaturo sem iskala v podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect, Google Scholar, Springer Link. Pri iskanju tuje literature sem uporabila ključne besede: peripheral facial paralysis, rehabilitation, facial nerve, physiotherapy, Bell's palsy. Pri iskanju slovenske literature pa ključne besede: periferna obrazna paraliza, rehabilitacija, obrazni živec, fizioterapija, Bellova paraliza. Rezultati: Ugotovila sem, da so najpogostejši dejavniki za razvoj periferne obrazne paralize idiopatskega vzroka ali povezani z raznimi okužbami oziroma travmami v predelu obraza. Najpogosteje se pojavlja paraliza obraza iz neznanega vzroka oziroma Bellova paraliza. Učinkovit fizioterapevtski pristop k rehabilitaciji periferne obrazne paralize so različne oblike elektroterapije: TENS, ES, elektro-akupunktura in terapija s faradičnim tokom. Učinkoviti so tudi fizioterapevtski pristopi z lasersko terapijo, magnetno terapijo in manualno terapijo. Razprava: S pregledom literature sem ugotovila, da sta najpomembnejša učinka fizioterapevtskega pristopa z elektroterapijo skrajšanje rehabilitacijskega časa in izboljšanje simptomov periferne obrazne paralize. Med najučinkovitejše pristope pri obravnavi periferne obrazne paralize spada terapija s transkutano električno živčno stimulacijo in elektro-akupunkturo.
Ključne besede: periferna obrazna paraliza, rehabilitacija, obrazni živec, fizioterapija, Bellova paraliza
Objavljeno: 29.08.2025; Ogledov: 1344; Prenosov: 37
Celotno besedilo (2,96 MB)
Ogledov v tednu: 341 |
5. Podjetniško premoženje zakoncev v slovenski sodni praksiAljaž Čoko, 2022 Opis: Do uveljavitve Družinskega zakonika (DZ) področje podjetniškega premoženja zakoncev ni bilo zakonsko urejeno. ZZZDR tega področja ni urejal, zato je v pravnem sistemu veljala pravna praznina. DZ je problematiko uredil na način, da je zakoncema
omogočil avtonomijo glede podjetniškega premoženja. Zakonca lahko z dogovorom po svoje uredita medsebojna premoženjska razmerja. Bistveni novoti sta določbi glede vlaganja zakonca v gospodarsko družbo ali v drugo pravno osebo oziroma podjetje, ki
je del posebnega premoženja drugega zakonca in določba glede skupne udeležbe zakoncev pri opravljanju pridobitne dejavnosti. Magistrsko delo z analizo pravne teorije in slovenske sodne prakse predstavi spremembe, ki jih je glede podjetniškega
premoženja zakoncev prinesel novi DZ. Obravnava problematike uporablja različne raziskovane metode, in sicer analizo; analitično metodo; deskriptivno metodo; interpretacijo; komparativno metodo ter sintetično metodo. Cilj magistrskega dela je predstaviti kako ureditev področja podjetniškega premoženja zakoncev v DZ vpliva nasodno prakso tudi v zvezi z upravljalskimi upravičenji zakoncev ter odgovornostjo za
obveznosti podjetnika ali gospodarske družbe. Delo analizira zakonodajo in prakso na obravnavanem področju pred uveljavitvijo DZ in po njej, ter raziskuje kako se ureditev v DZ odraža v sodni praksi. Ugotavlja ali se je sodna praksa bistveno spremenila, ali pa je sodišče že pred ureditvijo podjetniškega premoženja zakoncev v DZ odločalo podobno kot po ureditvi. Delo predstavi razloge zakaj je bila potrebna ureditev področja
podjetniškega premoženja zakoncev v DZ in ugototvlja ali je bila ureditev v DZ potrebna zaradi težav, ki jih je v praksi povzročala pravna praznina. Na koncu delo ugotavlja ali je ureditev v DZ ustrezna in ali bi bilo potrebno problematiko podjetniškega premoženja zakoncev bolje urediti tudi v določbah korporacijskega prava.
Ključne besede: zakonska zveza, skupno premoženje, ločeno premoženje, podjetniško premoženje, gospodarska družba, zunajzakonska skupnost, pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, Družinski zakoni
Objavljeno: 26.01.2023; Ogledov: 3458; Prenosov: 148
Celotno besedilo (496,17 KB)
Ogledov v tednu: 305 |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |