1. Meje odločanja po prostem preudarku - primer nošenja orožjaJernej Smolej, 2021 Opis: Upravno pravo je pravno področje, ki je v moderni oz. sodobni državi nepogrešljivo. Predstavlja standard vsake civilizirane družbe. Njegov namen je usklajevanje javnega in zasebnega interesa, zato ga je vredno obravnavati kot stičišče med interesom družbe in interesom posameznika. Pomemben segment upravnega prava je upravni postopek. Njegova procesna narava nam omogoča, da skozi proces pravil in načel dosežemo ravnotežje med javnim in zasebnim interesom. Hkrati upravni postopek preprečuje arbitrarnost in ščiti pravice strank. Upravni organ je v upravnem postopku zavezan k strogi uporabi načel, na katerih upravni postopek temelji. V upravnem postopku je moč zaslediti pojem diskrecijske pravice. Njena posebnost je, da ne gre za pravico posameznika, temveč za pravico upravnega organa. Na podlagi diskrecijske pravice lahko organ odloča med več zakonsko določenimi možnostmi. Gre za možnosti, ki so pravilne, upravni organ pa izbere tisto, ki je najustreznejša. Pooblastilo za odločanje na podlagi diskrecijske pravice ima organ v samem zakonu oz. podzakonskem aktu. V kolikor mu zakon ali podzakonski akt takšnega pooblastila ne določata izrecno, upravni organ ne sme odločati diskrecijsko. Na podlagi omenjene pravice upravni organ odloča pri izdaji orožne listine posamezniku. Gre za proces, kjer posameznik odda vlogo za pridobitev orožnega lista. Na podlagi predloženih, zakonsko veljavnih dokazov, ki jih mora predložiti posameznik ob oddaji vloge, upravni organ sprejme svojo odločitev.
Ključne besede: upravno pravo, upravni postopek, upravni organ, diskrecijska pravica, orožna listina
Objavljeno: 30.12.2021; Ogledov: 5495; Prenosov: 117
 Celotno besedilo (1,75 MB)
Ogledov v tednu: 419 |
2. Reorganizacija slovenskih okrajnih sodiščNina Foršek, 2023 Opis: Že nekaj časa se pojavljajo razprave in premisleki o reorganizaciji sodstva v Republiki Sloveniji. Ker se med predlogi pojavlja tudi možnost ukinjanja manjših sodišč, nas je predvsem to spodbudilo k raziskovanju te teme. Magistrsko delo je sistematičen pregled sodne veje oblasti v Sloveniji s poudarkom na delovanju okrajnih sodišč, predvsem delovanje Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni. Na podlagi primerjave sodnega sistema Republike Slovenije s primerjavo sodnih sistemov Nemčije, Avstrije in Hrvaške, predvsem na področju zapuščinskih in zemljiškoknjižnih postopkov, na podlagi primerjave nekaterih okrajnih sodišč v Sloveniji ter statističnih poročil o delovanju teh sodišč, pa tudi na podlagi preučitve anket med zaposlenimi na Okrožnem sodišču v Murski Soboti ter med notarji in odvetniki smo ugotovili, da je slovenski sodni sistem ustrezno organiziran, vendar so ponekod potrebne določene spremembe. Reorganizacija prvostopenjskega sodstva bi bila potrebna in smiselna v določenem obsegu, na primer z uvedbo enotnega sodnika prve stopnje, ki bo bodisi na okrajnem ali okrožnem sodišču, morda tudi s preoblikovanjem okrajnih sodišč, da bi ta postala izpostave okrožnih sodišč. Glede zapuščinskih postopkov smo ugotovili, da je takšen sistem, kot ga imamo v Republiki Sloveniji na okrajnih sodiščih, lahko dober zgled ostalim tujim sodiščem in v tem delu reorganizacija ni potrebna. Prav tako ni potrebe po reorganizaciji zemljiške knjige, saj kazalniki uspešnosti kažejo na učinkovitost obstoječega sistema. Vsi ti rezultati lahko služijo kot izhodišče za nadaljnje poglabljanje v problematiko reorganizacije sodstva.
Ključne besede: sodstvo, ukinjanje okrajnih sodišč, reorganizacija, zapuščinski postopki, zemljiška knjiga
Objavljeno: 18.01.2024; Ogledov: 3290; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,99 MB)
Ogledov v tednu: 311 |
3. |
4. Parlamentarna preiskavaGoran Letić, 2022 Opis: Državni zbor je pri nas splošno politično predstavniško telo
državljanov, ki opravlja različne funkcije, med drugim
zakonodajno, nadzorno in informativno. Znotraj nadzorne
funkcije ima pomembno mesto parlamentarna preiskava. Vendar
pa njen pomen ni le v nadzorovanju izvršilne veje oblasti,
temveč je tudi način uresničevanja širšega družbenega nadzora.
Poleg tega ima parlamentarna preiskava tudi pomembno podporno
funkcijo, saj državnemu zboru nudi podporo pri njegovem delu.
Člani preiskovalne parlamentarne komisije v ta namen pripravljajo
oziroma sprejemajo odločitve in zbirajo koristne informacije, ki
bi jih državni zbor lahko potreboval prisvojem delu. Za uspešno
in učinkovito izvajanje parlamentarnih preiskav pa mora imeti
parlamentarna preiskovalna komisija določena pooblastila. V
Sloveniji 93. člen ustave določa, da lahko državni zbor odredi
preiskavo o zadevah javnega pomena. To mora storiti na zahtevo
tretjine poslancev državnega zbora ali na zahtevo državnega sveta.
Ob izpolnjevanju omenjenih predpostavk se oblikuje preiskovalna
komisija, ki ji ustava v zadevah poizvedovanja in preučevanja
zagotavlja smiselno enaka pooblastila, kakor jih imajo pravosodni
organi. Osnovna pravila izvajanja parlamentarne preiskave ureja
Poslovnik o parlamentarni preiskavi, Zakon o parlamentarni preiskavi
pa natančneje določa njen namen, opredeli temeljna načela
parlamentarne preiskave, položaj udeležencev v postopku preiskave,
razmerja preiskovalne komisije do sodišč in drugih državnih
organov, varovanje poslovne in državne tajnosti, sankcije za
oviranje preiskave ter neposredno oziroma smiselno uporabo
nekaterih določb Zakona o kazenskem postopku in Zakona o prekrških.
Institut parlamentarne preiskave je sredstvo, ki je na razpolago
parlamentu kot političnemu predstavništvu državljanov. Metode
parlamentarnega dela so tako predvsem politične in ne pravne narave.
Ključne besede: parlamentarna preiskava, preiskovalna komisija, zadeve javnega pomena, nadzorna funkcija, pooblastila preiskovalne komisije
Objavljeno: 26.01.2023; Ogledov: 4030; Prenosov: 83
Celotno besedilo (816,64 KB)
Ogledov v tednu: 212 |
5. Obvezno cepljenje kot pogoj za vrnitev k ustaljenemu načinu življenjuZarja Bregant, 2023 Opis: V magistrski nalogi je predstavljeno in analizirano zlasti razmerje posameznikove pravice do odločanja o lastnem telesu na primeru cepljenja in dolžnosti države, da poskrbi za splošno javno zdravje in varnost vseh svojih državljanov. Pandemija Covid19 je tako Slovenijo kot celoten svet postavila pred novo krizo in veliko preizkušnjo. Slovenija je imela tu veliko srečo, da je del velike družine Evropske unije, ki se je kot celota zelo hitro in enotno odzvala na ta, takrat naznan pojav. Države članice Evrope unije so tako med drugim tudi skupaj sprejele enotno »zeleno prepustnico«, kot znotraj Evropske unije povsod priznano potrdilo o prebolelosti, cepljenju ali testiranju, ki naj bi med države vrnilo stanje pred pandemijo. V Sloveniji se je sam interes za cepljenje izredno spreminjal, sprva so bile vrste pred cepilnimi centri, cepiv je zmanjkovalo, čez čas, ko so se začele pojavljati razne teorije zarote in se je samo cepljenje začelo izredno politizirati, je število cepljenj izredno padalo in Slovenija je pristala na skorajšnjem dnu po precepljenosti v Evropski uniji. Skozi magistrsko nalogo je zlasti analizirana zakonodaja na področju cepljenja v Sloveniji, ki je pripravljena na podlagi primerjave z urejenostjo tega področja v naših sosednjih državah ter v tujini. Obravnavano je vprašanje spoštovanja ukrepov ter navodil Vlade ter stroke v Sloveniji, kot mladi demokraciji, ter na Danskem, kot starejši, zrelejši demokraciji. Dobršni del magistrske naloge je namenjen tudi analizi sodbe uveljavitve PC pogoja v javni upravi ter analiza podobnih sodb v tujini. Predvsem se je pri magistrskem delu analiziralo, če se države, ki so bolje precepljene, prej lahko vrnejo k normalnem načinu življenja, kar je v zaključku tudi povezano z v začetku postavljenim vprašanjem. Do odgovorov na hipoteze, ki so bili zastavljeni v začetku, je delo prišlo s pomočjo različnih metod.
Ključne besede: Covid-19, cepljenje, pravica do samoodločbe, dolžnost zagotovitve javnega zdravja, PC pogoj v javni upravi
Objavljeno: 12.12.2023; Ogledov: 2932; Prenosov: 67
Celotno besedilo (575,08 KB)
Ogledov v tednu: 208 |
6. Postopek za ugotovitev in izpodbijanje očetovstva in materinstvaTjaša Brolih, 2021 Opis: S sprejetjem Družinskega zakonika in Zakona o nepravdnem postopku leta 2019 je prišlo do reforme družinskega prava. Diplomsko delo obravnava postopek za ugotavljanje in izpodbijanje starševstva po novi zakonodaji ter ga primerja s prejšnjo zakonodajo. Z ugotavljanjem in izpodbijanjem starševstva je neločljivo povezana otrokova pravica do poznavanja svojega izvora, ki je v zadnjih letih popolnoma stopila v ospredje. V Sloveniji je razmišljanje o tem, kako daleč naj gre pravo pri prizadevanju za biološko genetično resnico, spodbudilo Ustavno sodišče z odločbo, s katero je razveljavilo objektivni rok, v katerem je lahko otrok vložil tožbo za ugotavljanje očetovstva oziroma materinstva. Država je namreč dolžna zagotoviti ustrezne mehanizme, s katerimi lahko posameznik spozna resnico o svojem izvoru, seveda na način, ki zasleduje sorazmernost in legitimnost. Tako je nova zakonodaja ustrezneje določila roke, v katerih se lahko vlaga predlog, in posodobila seznam aktivno legitimiranih oseb. Postopek je po novem nepravden in se začne na predlog strank. V postopku dokazovanja je najpomembnejša DNK-analiza, ki je najzanesljivejša metoda, s katero lahko ugotovimo biološke starše. Pomembna novost je tudi dolžnost sodelovanja udeleženca z izvedencem v postopku dokazovanja starševstva
Ključne besede: pravica do poznavanja izvora, očetovstvo, materinstvo, Družinski zakonik, nepravdni postopek
Objavljeno: 09.02.2022; Ogledov: 3510; Prenosov: 233
Celotno besedilo (423,86 KB)
Ogledov v tednu: 177 |
7. Razmerje med splošnim in posebnimi upravnimi postopki s posebnim poudarkom na postopku ugotavljanja stalnega prebivališčaJure Škarja, 2019 Opis: Magistrska naloga obravnava teoretično pravno razmerje med splošnim in posebnimi upravnimi postopki ter izvajanje posebnega upravnega postopka - ugotavljanje stalnega prebivališča posameznika, težave s katerimi se srečujejo uradne osebe pri vodenju postopka ter predstavitev možnih rešitev za čimbolj učinkovito vodenje in ekonomično reševanje postopkov. Splošni upravni postopek v Republiki Sloveniji ureja Zakon o splošnem upravnem postopku, ki se subsidiarno uporablja s specialnimi predpisi, ki urejajo posebne upravne postopke. Eden od teh je tudi Zakon o prijavi prebivališča, ki med drugim delno določa postopek ugotavljanja stalnega prebivališča. Postopek uvede in vodi upravna enota, kjer ima posameznik prijavljeno stalno prebivališče. Uradna oseba, ki postopek vodi, mora ugotoviti kje ta oseba prebiva oziroma ne prebiva, ter na podlagi zakonskih določb odločiti v postopku ali postopek ustaviti v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku. Problem, ki ga izpostavljam v nalogi je neenotno vodenje tega upravnega postopka, nejasne določbe glede zakonskega prebivališča in pravice lastnika nepremičnine, kjer ima posameznik prijavljeno stalno prebivališče. Izboljšave tega postopka so možne na več nivojih. Rezultat teh izboljšav bi predstavljala predvsem enotna upravna praksa, ki bi jo pripravilo pristojno ministrstvo, saj na obravnavanem področju še ne obstaja, ampak jo upravni delavci postopoma ustvarjajo večinoma s svojimi odločitvami in medsebojno izmenjavo mnenj. Izboljšava trenutnega stanja je mogoča tudi s samo normativno ureditvijo postopka, kot je to primer v drugih predstavljenih posebnih upravnih postopkih, kjer so postopkovne določbe jasne in natančne.
Objavljeno: 28.06.2019; Ogledov: 4887; Prenosov: 209
Celotno besedilo (1,20 MB)
Ogledov v tednu: 163 |
8. |
9. Disciplinski postopki v policijiVladimir Zajc, 2019 Opis: Magistrska naloga obravnava ključne pravne vire in regulative, ki urejajo disciplinski postopek v policiji. Med temi viri je prav gotovo najpomembnejši Zakon o javnih uslužbencih iz leta 2005, kateremu se pridružujejo še Zakon o delovnih razmerjih (2013) in ostale uredbe iz tega področja. Poleg tega sta za delo policistov pomembna še Zakon o organiziranosti in delu v policiji (2013) in Zakon o nalogah in pooblastilih policije (2013), ki pa ne urejata samega disciplinskega postopka. Med drugim pa so za področje dela policije in samega disciplinskega postopka ključni tudi mednarodni viri s tega področja, med katerimi prav gotovo izstopata Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (1994) ter Evropski kodeks policijske etike (2001). Magistrska naloga v teoretičnem delu analizira ključna poglavja in člene iz teh in drugih pravnih aktov, ki regulirajo izvajanje postopka disciplinskih ukrepov v policiji. Ključne faze v postopku so: ugotovitev kršitev javnega uslužbenca in podaja predloga za uvedbo disciplinskega postopka, vročitev sklepa o uvedbi disciplinskega postopka javnemu uslužbencu, vabljenje javnega uslužbenca in prič na razgovor, disciplinska obravnava in vročitev sklepa o disciplinski odgovornosti. Za razumevanje delovanja disciplinskega postopka pa predstavljamo tudi samo organiziranost policije, kot trinivojske institucije, kjer ima vsak nivo lastne naloge in pristojnosti. Skladno s tem bralec razume delovanje hierarhične ureditve policije in zato tudi (ne)smiselnost izvajanja funkcij in pristojnosti v okviru samega disciplinskega postopka. V empiričnem delu magistrske naloge podajamo predloge za izboljšave obstoječega disciplinskega postopka v policiji, na podlagi detekcije dobrih in slabih praks in določitev sedaj veljavnega postopka.
Objavljeno: 05.09.2019; Ogledov: 6310; Prenosov: 406
Celotno besedilo (1,07 MB)
Ogledov v tednu: 162 |
10. Uveljavljanje pravic iz javnih sredstevKatarina Cerle, 2017 Opis: V sodobni družbi se velik pomen namenja socialni varnosti, za katero v večji meri skrbi država. Ustava RS določa, da je Slovenija pravna in socialna država, kar se izraža tako, da osebam, ki so potrebne pomoči, s socialnim varstvom zagotavlja socialnovarstvene storitve oziroma prejemke, med katere spadajo tudi pravice iz javnih sredstev. Kadar vstopamo v pravno razmerje z državo, govorimo o upravnopravnem razmerju, kjer organi oblasti odločajo v posameznih upravnih zadevah iz različnih upravnih področij po zakonsko predpisanem postopku. Splošen upravni postopek ureja Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP). Postopek uveljavljanja pravic iz javnih sredstev spada med posebne upravne postopke, ki ga ureja specialni predpis, Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Če ZUPJS določenega vprašanja postopka ne obravnava, se dopolnilno uporabi ZUP. Poleg postopkovnih določb oba zakona vsebujeta tudi temeljna načela, minimalne procesne standarde, ki morajo biti zagotovljeni strankam v vsakem postopku. Med temeljna načela spadata tudi pravna varnost in varstvo pravic strank v postopku. Predloženo diplomsko delo primerjalno predstavlja splošni upravni postopek (ZUP) in posebne postopkovne določbe ZUPJS. S primerjavo obeh postopkov je bilo ugotovljeno, da so načela pravne varnosti in varstva pravic strank s posebnimi postopkovnimi določbami ZUPJS ustrezno zagotovljena, saj le-ta zagotavljajo višji standard varnosti. Načelo pravne varnosti in varstva pravic pa seveda tudi zahteva, da se država oziroma njen zakonodajni organ odziva na družbene spremembe in potrebe svojih državljanov in temu ustrezno prilagaja tudi vsebino pravic in način njihovega uveljavljanja in zagotavljanja.
Ključne besede: socialna varnost, javna sredstva, upravni postopek, ustavne pravice, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 7294; Prenosov: 201
Celotno besedilo (695,04 KB)
Ogledov v tednu: 157 |