Statistika ReVIS

A+ | A- | SLO | ENG

Opis: Teoretična izhodišča: Venska golenja razjeda (VGR) je kronična rana na spodnjem delu noge, ki nastane predvsem zaradi kronične venske insuficience in venske hipertenzije. Pojavlja se z bolečino, oteklino, srbenjem, izcedkom in krčnimi venami ter pomembno zmanjšuje kakovost življenja. Diagnoza temelji na anamnezi, oceni dejavnikov tveganja in ultrazvočnem Dopplerju; za razvrstitev se uporabljata Widmer in CEAP (Clinical – Etiology – Anatomy – Pathophysiology) klasifikacija, bolečina pa se ocenjuje z VAS (visual analogue scale) in NRS (numeric rating scale). Nastane zaradi okvare venskih zaklopk, refluksa ali zapore ter oslabele mišične črpalke, kar vodi v vensko hipertenzijo, vnetje in spremembe tkiva. Zdravstvena nega sledi fazam celjenja (hemostaza, vnetje, proliferacija, remodeliranje) ter konceptu T.I.M.E. (tissue – infection/inflamation – moisture – epithelisation): priprava tkiva, nadzor okužbe, uravnavanje vlage in spodbujanje epitelizacije, ob sočasni zaščiti okolne kože in ustrezni higieni. Temelj zdravljenja je kompresijska terapija (dolgo-/kratkoelastični povoji, sistemi, nogavice) ob upoštevanju kontraindikacij. Po potrebi se dodajo venotoniki, pentoksifilin, analgetiki in antibiotiki ob okužbi. Bolečina, ki je pogosta in vpliva na kakovost življenja, se zdravi multimodalno z zdravili in nefarmakološkimi ukrepi. Izbira oblog je individualna glede na fazo rane in količino izcedka, pomembno pa je tudi multidisciplinarno sodelovanje in stalno spremljanje za uspešno zdravljenje. Namen raziskave je bil raziskati zdravstveno nego pacienta z golenjo razjedo. Metoda: Raziskava je bila izvedena po kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Raziskovalni vzorec je bil priložnostni, zajel je 113 izvajalcev zdravstvene nege, ki delajo na različnih področjih zdravstvene dejavnosti. Za zbiranje podatkov smo uporabili spletno anketiranje. Povabilo za sodelovanje v raziskavi je bilo objavljeno na profilu družbenega omrežja Facebook ter posredovano preko drugih družabnih omrežij (Instagram). Zbrane podatke smo računalniško obdelali s programom Microsoft Office Excel ter jih grafično prikazali v obliki tabel in grafov. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so med anketiranimi največ zastopane starostne skupine 18–24 let (30 %) in 25–34 let (27 %), pri čemer prevladujejo ženske (90 %), moški predstavljajo 10 %. Večina anketirancev ima srednješolsko (42 %), višješolsko (27 %) ali univerzitetno oziroma podiplomsko izobrazbo (31 %). Najpogosteje so zaposleni v specialističnih ambulantah (35 %) ali v bolnišnicah/kliničnih centrih (24 %). Večina pacientov z venskimi golenjimi razjedami po poročanju zdravstvenih delavcev občuti bolečino občasno (35 %) ali večkrat tedensko (35 %). Zdravstveni delavci pri lajšanju bolečine najpogosteje priporočajo blažje povijanje (46 %) in uporabo analgetikov (28 %), redkeje pa paciente napotijo v protibolečinsko ambulanto (4 %). Med najpogosteje uporabljenimi oblogami so alginati (xŻ = 3,8) in poliuretanske pene (xŻ = 2,7), med kompresijskimi pripomočki pa dolgo elastični povoji (xŻ = 3,8). Kompresijske nogavice (xŻ = 2,7) in kratko elastični povoji (xŻ = 2,7) se uporabljajo občasno, pri čemer 61 % anketirancev ne uporablja nobenega kompresijskega pripomočka. Kot največje izzive pri negi pacientov z venskimi golenjimi razjedami so izpostavili preobremenjenost osebja (xŻ = 4,2) in pomanjkanje časa (xŻ = 4,1). Razprava: Ugotovili smo, da pacienti z vensko golenjo razjedo najpogosteje občutijo bolečino večkrat tedensko ali občasno, medtem ko raziskave kažejo na bistveno pogostejšo, tudi vsakodnevno bolečino. To nakazuje, da zdravstveni delavci bolečino pacientov morda podcenjujejo, kar je lahko povezano s t. i. tiho bolečino pri starejših in kognitivno oslabljenih. Ugotavljamo, da se standardizirana orodja za ocenjevanje bolečine, kot sta VAS in NRS, redko uporabljajo, kar otežuje spremljanje uspešnosti zdravljenja. Pri zdravljenju so najpogosteje uporabljene alginatne obloge in poliuretanske pene, medtem ko se kompresijski sistemi (SYS), ki jih priporočajo smernice, redko uporabljajo, predvsem zaradi neprijetnosti pri nošenju in pomanjkljive edukacije pacientov.
Ključne besede: Ključne besede: kronična rana, venska razjeda, bolečina, zdravstvena nega, kompresijska terapija.
Objavljeno: 05.10.2025; Ogledov: 1219; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,53 MB)
Ogledov v tednu: 1215

Opis: Diplomska naloga se osredotoča na uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije na področju srednješolskega izobraževanja. Učitelji čedalje pogosteje uporabljajo informacijsko-komunikacijsko tehnologijo pri poučevanju, učenci pa pri učenju. Namen diplomske naloge je ugotoviti mnenje učencev in učiteljev glede uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v vsakdanjem življenju in izobraževalnem procesu. Med drugim me najbolj zanima, kako pogosto to vrsto tehnologije uporabljajo učenci in učitelji, kakšen vpliv ima po mnenju učencev in učiteljev ta vrsta tehnologije na učenje in poučevanje ter katero izmed informacijsko-komunikacijske tehnologije učenci in učitelji najpogosteje uporabljajo. Da bi si odgovorila na vsa vprašanja, bom izvedla lastno raziskavo.
Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija, IKT, izobraževanje, srednja šola, učenec, učitelj
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 15294; Prenosov: 309
Celotno besedilo (1,70 MB)
Ogledov v tednu: 1046

Ključne besede: občinsko redarstvo, samodejna merilna naprava, hitrost, prekrškovni postopek, policija, lokalna policija
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 16858; Prenosov: 137
Celotno besedilo (2,40 MB)
Ogledov v tednu: 857

Ključne besede: zadovoljstvo zaposlenih, motivacija, motivacijske teorije, motivacijski dejavniki, spodbujanje motivacije, diplomsko delo
Objavljeno: 14.11.2018; Ogledov: 20245; Prenosov: 149
Celotno besedilo (1015,12 KB)
Ogledov v tednu: 813

Ključne besede: mobing, komunikacija, nasilje, sodelavci, žrtev, mobing na delovnem mestu
Objavljeno: 11.02.2019; Ogledov: 15082; Prenosov: 154
Celotno besedilo (781,59 KB)
Ogledov v tednu: 755