1. |
2. Parlamentarna preiskavaGoran Letić, 2022 Opis: Državni zbor je pri nas splošno politično predstavniško telo
državljanov, ki opravlja različne funkcije, med drugim
zakonodajno, nadzorno in informativno. Znotraj nadzorne
funkcije ima pomembno mesto parlamentarna preiskava. Vendar
pa njen pomen ni le v nadzorovanju izvršilne veje oblasti,
temveč je tudi način uresničevanja širšega družbenega nadzora.
Poleg tega ima parlamentarna preiskava tudi pomembno podporno
funkcijo, saj državnemu zboru nudi podporo pri njegovem delu.
Člani preiskovalne parlamentarne komisije v ta namen pripravljajo
oziroma sprejemajo odločitve in zbirajo koristne informacije, ki
bi jih državni zbor lahko potreboval prisvojem delu. Za uspešno
in učinkovito izvajanje parlamentarnih preiskav pa mora imeti
parlamentarna preiskovalna komisija določena pooblastila. V
Sloveniji 93. člen ustave določa, da lahko državni zbor odredi
preiskavo o zadevah javnega pomena. To mora storiti na zahtevo
tretjine poslancev državnega zbora ali na zahtevo državnega sveta.
Ob izpolnjevanju omenjenih predpostavk se oblikuje preiskovalna
komisija, ki ji ustava v zadevah poizvedovanja in preučevanja
zagotavlja smiselno enaka pooblastila, kakor jih imajo pravosodni
organi. Osnovna pravila izvajanja parlamentarne preiskave ureja
Poslovnik o parlamentarni preiskavi, Zakon o parlamentarni preiskavi
pa natančneje določa njen namen, opredeli temeljna načela
parlamentarne preiskave, položaj udeležencev v postopku preiskave,
razmerja preiskovalne komisije do sodišč in drugih državnih
organov, varovanje poslovne in državne tajnosti, sankcije za
oviranje preiskave ter neposredno oziroma smiselno uporabo
nekaterih določb Zakona o kazenskem postopku in Zakona o prekrških.
Institut parlamentarne preiskave je sredstvo, ki je na razpolago
parlamentu kot političnemu predstavništvu državljanov. Metode
parlamentarnega dela so tako predvsem politične in ne pravne narave.
Ključne besede: parlamentarna preiskava, preiskovalna komisija, zadeve javnega pomena, nadzorna funkcija, pooblastila preiskovalne komisije
Objavljeno: 26.01.2023; Ogledov: 4200; Prenosov: 83
 Celotno besedilo (816,64 KB)
Ogledov v tednu: 352 |
3. Meje odločanja po prostem preudarku - primer nošenja orožjaJernej Smolej, 2021 Opis: Upravno pravo je pravno področje, ki je v moderni oz. sodobni državi nepogrešljivo. Predstavlja standard vsake civilizirane družbe. Njegov namen je usklajevanje javnega in zasebnega interesa, zato ga je vredno obravnavati kot stičišče med interesom družbe in interesom posameznika. Pomemben segment upravnega prava je upravni postopek. Njegova procesna narava nam omogoča, da skozi proces pravil in načel dosežemo ravnotežje med javnim in zasebnim interesom. Hkrati upravni postopek preprečuje arbitrarnost in ščiti pravice strank. Upravni organ je v upravnem postopku zavezan k strogi uporabi načel, na katerih upravni postopek temelji. V upravnem postopku je moč zaslediti pojem diskrecijske pravice. Njena posebnost je, da ne gre za pravico posameznika, temveč za pravico upravnega organa. Na podlagi diskrecijske pravice lahko organ odloča med več zakonsko določenimi možnostmi. Gre za možnosti, ki so pravilne, upravni organ pa izbere tisto, ki je najustreznejša. Pooblastilo za odločanje na podlagi diskrecijske pravice ima organ v samem zakonu oz. podzakonskem aktu. V kolikor mu zakon ali podzakonski akt takšnega pooblastila ne določata izrecno, upravni organ ne sme odločati diskrecijsko. Na podlagi omenjene pravice upravni organ odloča pri izdaji orožne listine posamezniku. Gre za proces, kjer posameznik odda vlogo za pridobitev orožnega lista. Na podlagi predloženih, zakonsko veljavnih dokazov, ki jih mora predložiti posameznik ob oddaji vloge, upravni organ sprejme svojo odločitev.
Ključne besede: upravno pravo, upravni postopek, upravni organ, diskrecijska pravica, orožna listina
Objavljeno: 30.12.2021; Ogledov: 5507; Prenosov: 117
Celotno besedilo (1,75 MB)
Ogledov v tednu: 343 |
4. Reorganizacija slovenskih okrajnih sodiščNina Foršek, 2023 Opis: Že nekaj časa se pojavljajo razprave in premisleki o reorganizaciji sodstva v Republiki Sloveniji. Ker se med predlogi pojavlja tudi možnost ukinjanja manjših sodišč, nas je predvsem to spodbudilo k raziskovanju te teme. Magistrsko delo je sistematičen pregled sodne veje oblasti v Sloveniji s poudarkom na delovanju okrajnih sodišč, predvsem delovanje Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni. Na podlagi primerjave sodnega sistema Republike Slovenije s primerjavo sodnih sistemov Nemčije, Avstrije in Hrvaške, predvsem na področju zapuščinskih in zemljiškoknjižnih postopkov, na podlagi primerjave nekaterih okrajnih sodišč v Sloveniji ter statističnih poročil o delovanju teh sodišč, pa tudi na podlagi preučitve anket med zaposlenimi na Okrožnem sodišču v Murski Soboti ter med notarji in odvetniki smo ugotovili, da je slovenski sodni sistem ustrezno organiziran, vendar so ponekod potrebne določene spremembe. Reorganizacija prvostopenjskega sodstva bi bila potrebna in smiselna v določenem obsegu, na primer z uvedbo enotnega sodnika prve stopnje, ki bo bodisi na okrajnem ali okrožnem sodišču, morda tudi s preoblikovanjem okrajnih sodišč, da bi ta postala izpostave okrožnih sodišč. Glede zapuščinskih postopkov smo ugotovili, da je takšen sistem, kot ga imamo v Republiki Sloveniji na okrajnih sodiščih, lahko dober zgled ostalim tujim sodiščem in v tem delu reorganizacija ni potrebna. Prav tako ni potrebe po reorganizaciji zemljiške knjige, saj kazalniki uspešnosti kažejo na učinkovitost obstoječega sistema. Vsi ti rezultati lahko služijo kot izhodišče za nadaljnje poglabljanje v problematiko reorganizacije sodstva.
Ključne besede: sodstvo, ukinjanje okrajnih sodišč, reorganizacija, zapuščinski postopki, zemljiška knjiga
Objavljeno: 18.01.2024; Ogledov: 3296; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,99 MB)
Ogledov v tednu: 305 |
5. Stavbe kulturne dediščine v okviru politik za energetsko prenovo stavbMiha Tomšič, 2024 Opis: Stavbe kulturne dediščine so pričevalke družbenih, gospodarskih, kulturnih in tehničnih okoliščin, v katerih so nastale. So nosilke zgodovinskega spomina, a tudi bogastvo, ki ga želimo ohraniti za prihodnje generacije. To lahko dosežemo z njihovim premišljenim in nadzorovanim prilagajanjem sodobnim bivanjskim potrebam in povečanjem odpornosti na podnebne spremembe in druge izzive. V disertaciji prikazujem, da je energetska prenova, usklajena s kulturnovarstvenimi zahtevami, legitimen, logičen in strokovno ustrezen korak v omenjeno smer, ki z izboljšanjem bivalnega ugodja in znižanjem obratovalnih stroškov prispeva tudi k pozitivnemu odnosu lastnikov in uporabnikov do stavbe. Vlogo energetske prenove kot elementa celostnega ohranjanja stavb kulturne dediščine med drugim utemeljujem z rezultati analize širokega nabora mednarodnih, evropskih in nacionalnih aktov in predpisov s področja varstva okolja, učinkovite rabe energije in varstva kulturne dediščine ter opredelitve njihovih stičnih točk in sinergij. Temu pridružujem identificirane prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti energetske prenove ter ugotovitve stališč in odnosa konservatorske stroke do nje kot podlago za opredelitev izhodišč za nadaljnje multidisciplinarno delo na področju prenove in oživljanja stavb kulturne dediščine. Na praktičnih primerih utemeljujem uspešnost in koristnost celovitega pristopa k projektom prenove in raziskujem povezane energijske in stroškovne parametre ter možnosti oblikovanja novih finančnih mehanizmov. Predstavljam tudi zasnovo novih meril za vrednotenje celovite prenove stavb kulturne dediščine z osrednjim poudarkom na upoštevanju mednarodnih in nacionalnih načel in pravil ravnanja z dediščino oz. kulture kot četrtega stebra trajnostnosti.
Ključne besede: varstvo kulturne dediščine, stavbe kulturne dediščine, celostno ohranjanje, trajnostnost, energetska prenova, podnebne politike
Objavljeno: 02.07.2024; Ogledov: 2196; Prenosov: 30
Celotno besedilo (7,88 MB)
Ogledov v tednu: 220 |
6. Obvezno cepljenje kot pogoj za vrnitev k ustaljenemu načinu življenjuZarja Bregant, 2023 Opis: V magistrski nalogi je predstavljeno in analizirano zlasti razmerje posameznikove pravice do odločanja o lastnem telesu na primeru cepljenja in dolžnosti države, da poskrbi za splošno javno zdravje in varnost vseh svojih državljanov. Pandemija Covid19 je tako Slovenijo kot celoten svet postavila pred novo krizo in veliko preizkušnjo. Slovenija je imela tu veliko srečo, da je del velike družine Evropske unije, ki se je kot celota zelo hitro in enotno odzvala na ta, takrat naznan pojav. Države članice Evrope unije so tako med drugim tudi skupaj sprejele enotno »zeleno prepustnico«, kot znotraj Evropske unije povsod priznano potrdilo o prebolelosti, cepljenju ali testiranju, ki naj bi med države vrnilo stanje pred pandemijo. V Sloveniji se je sam interes za cepljenje izredno spreminjal, sprva so bile vrste pred cepilnimi centri, cepiv je zmanjkovalo, čez čas, ko so se začele pojavljati razne teorije zarote in se je samo cepljenje začelo izredno politizirati, je število cepljenj izredno padalo in Slovenija je pristala na skorajšnjem dnu po precepljenosti v Evropski uniji. Skozi magistrsko nalogo je zlasti analizirana zakonodaja na področju cepljenja v Sloveniji, ki je pripravljena na podlagi primerjave z urejenostjo tega področja v naših sosednjih državah ter v tujini. Obravnavano je vprašanje spoštovanja ukrepov ter navodil Vlade ter stroke v Sloveniji, kot mladi demokraciji, ter na Danskem, kot starejši, zrelejši demokraciji. Dobršni del magistrske naloge je namenjen tudi analizi sodbe uveljavitve PC pogoja v javni upravi ter analiza podobnih sodb v tujini. Predvsem se je pri magistrskem delu analiziralo, če se države, ki so bolje precepljene, prej lahko vrnejo k normalnem načinu življenja, kar je v zaključku tudi povezano z v začetku postavljenim vprašanjem. Do odgovorov na hipoteze, ki so bili zastavljeni v začetku, je delo prišlo s pomočjo različnih metod.
Ključne besede: Covid-19, cepljenje, pravica do samoodločbe, dolžnost zagotovitve javnega zdravja, PC pogoj v javni upravi
Objavljeno: 12.12.2023; Ogledov: 2948; Prenosov: 67
Celotno besedilo (575,08 KB)
Ogledov v tednu: 214 |
7. Pravice otrok pri razvezi zakonske zvezeNika Mori, 2020 Opis: Diplomsko delo obravnava družinsko pravo ter temeljne pravice otrok, ki se kažejo pri razvezi zakonske zveze. Pomemben mejnik v razvoju pravic otrok je pomenilo sprejetje Konvencije o otrokovih pravicah ter Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic, ki sta otroka postavili kot subjekt pravic in dolžnosti, ter mu dali pravico do mnenja in svobodnega izražanja. Najpomembnejše načelo družinskega in otroškega prava je načelo otrokove koristi, ki je vodilo in cilj v vseh postopkih, ko gre za otroke ter njihove pravice in dolžnosti. Družinski zakonik, kot temeljni vir slovenskega družinskega prava, postavlja vse pristojnosti pri odločanju ob razvezi zakonske zveze na sodišča, medtem ko ima CSD posvetovalno in predlagalno funkcijo. Bistveno vlogo za uresničevanje otrokovih pravic pri razvezi zakonske zveze ima prav tako postopek predhodnega svetovanja in mediacija, s katero se pomaga staršem spoprijeti s spori in preusmeriti njuno pozornost na iskanje sporazuma v dobrobit skupnih otrok. Staršem je vedno omogočeno, da se ob zakonskih sporih sama sporazumeta o varstvu in vzgoji otrok, preživljanju, stikih in ostalih vprašanjih, ki se morajo rešiti ob razvezi zakonske zveze, pri čemer sodišče preverja, da so ob sporazumih primarno varovane koristi otrok. V kolikor starša kljub pomoči CSD ter meditorjev še vedno ne najdeta skupnega jezika, bo odločilo sodišče, kjer pa končno odločitev spremlja še ena pomembna otrokova pravica in sicer pravica do mnenja in svobodnega izražanja. Otrokovo mnenje se v postopkih razveze zakonske zveze mora upoštevati, v kolikor je otrok sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Otroci so v institutu družine ranljiva skupina, zato mora država vedno poskrbeti, da bo na najboljši način zavarovala koristi otrok in bodo ob razvezi zakonske zveze nastale čim manjše posledice na njihovem telesnem in duševnem razvoju.
Ključne besede: pravice otrok, načelo otrokove koristi, Konvencija o otrokovih pravicah, razveza zakonske zveze, uresničevanje otrokovih pravic
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 5362; Prenosov: 191
Celotno besedilo (944,02 KB)
Ogledov v tednu: 191 |
8. |
9. Disciplinski postopki v policijiVladimir Zajc, 2019 Opis: Magistrska naloga obravnava ključne pravne vire in regulative, ki urejajo disciplinski postopek v policiji. Med temi viri je prav gotovo najpomembnejši Zakon o javnih uslužbencih iz leta 2005, kateremu se pridružujejo še Zakon o delovnih razmerjih (2013) in ostale uredbe iz tega področja. Poleg tega sta za delo policistov pomembna še Zakon o organiziranosti in delu v policiji (2013) in Zakon o nalogah in pooblastilih policije (2013), ki pa ne urejata samega disciplinskega postopka. Med drugim pa so za področje dela policije in samega disciplinskega postopka ključni tudi mednarodni viri s tega področja, med katerimi prav gotovo izstopata Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (1994) ter Evropski kodeks policijske etike (2001). Magistrska naloga v teoretičnem delu analizira ključna poglavja in člene iz teh in drugih pravnih aktov, ki regulirajo izvajanje postopka disciplinskih ukrepov v policiji. Ključne faze v postopku so: ugotovitev kršitev javnega uslužbenca in podaja predloga za uvedbo disciplinskega postopka, vročitev sklepa o uvedbi disciplinskega postopka javnemu uslužbencu, vabljenje javnega uslužbenca in prič na razgovor, disciplinska obravnava in vročitev sklepa o disciplinski odgovornosti. Za razumevanje delovanja disciplinskega postopka pa predstavljamo tudi samo organiziranost policije, kot trinivojske institucije, kjer ima vsak nivo lastne naloge in pristojnosti. Skladno s tem bralec razume delovanje hierarhične ureditve policije in zato tudi (ne)smiselnost izvajanja funkcij in pristojnosti v okviru samega disciplinskega postopka. V empiričnem delu magistrske naloge podajamo predloge za izboljšave obstoječega disciplinskega postopka v policiji, na podlagi detekcije dobrih in slabih praks in določitev sedaj veljavnega postopka.
Objavljeno: 05.09.2019; Ogledov: 6315; Prenosov: 406
Celotno besedilo (1,07 MB)
Ogledov v tednu: 162 |
10. |