1. |
2. Ozaveščenost starejših oseb o hipertenzijiNika Kumperščak, 2026 Opis: Teoretična izhodišča: Diplomsko delo obravnava arterijsko hipertenzijo pri starejših osebah, vključno z njenimi vrstami, dejavniki tveganja, simptomi in možnimi zdravstvenimi posledicami. Posebna pozornost je namenjena metodam merjenja krvnega tlaka ter nefarmakološkim in farmakološkim pristopom zdravljenja. Poudarjena je tudi vloga medicinskih sester pri podpori bolnikom in ozaveščanju starejših. Metodologija: Raziskava je kvantitativna in je temeljila na anketiranju 100 starejših oseb iz doma starejših občanov in lokalne skupnosti. Podatki so bili zbrani s strukturiranim vprašalnikom in analizirani z opisno statistiko. Pred raziskavo je bila izvedena pilotna študija, ki je potrdila ustreznost vprašalnika. Anketiranje je bilo anonimno in prostovoljno, pri čemer je bila zagotovljena pomoč pri izpolnjevanju. Rezultati: Rezultati so pokazali, da 67 % anketiranih meni, da pozna znake in simptome arterijske hipertenzije ter dejavnike tveganja. Več kot 69 % anketiranih si krvni tlak meri vsak dan, kar kaže na visoko stopnjo samokontrole. Znanje o nefarmakoloških ukrepih je bilo večinoma dobro, glavni vir informacij pa so zdravstveni delavci. Razprava: Rezultati poudarjajo pomembnost zdravstvene vzgoje in vloge medicinskih sester pri izboljšanju ozaveščenosti in samostojnosti starejših bolnikov. Priporočljivo je nadaljnje razvijanje ciljno usmerjenih izobraževalnih programov, ki bodo povečali zdravstveno pismenost starejših oseb.
Ključne besede: arterijska hipertenzija, merjenje krvnega tlaka, starejši ljudje, zdravljenje krvnega tlaka, vloga medicinske sestre
Objavljeno: 13.07.2026; Ogledov: 760; Prenosov: 102
 Celotno besedilo (3,31 MB)
Ogledov v tednu: 760 |
3. |
4. Paliativna zdravstvena nega: zagotavljanje čim višje kakovosti življenja bolnika v paliativni oskrbiAndrej Dralka, 2024 Opis: Izhodišča: Namen paliativne oskrbe bolnikov s kronično boleznijo je zagotavljanje višje kakovosti življenja. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali izvajalci zdravstvene nege s svojimi aktivnostmi, znanjem in izkušnjami pripomorejo k zagotavljanju čim višje kakovosti življenja bolnika v paliativni oskrbi. K višji kakovosti življenja bolnika pripomore tudi vključevanje bolnikovih bližnjih.
Metoda: Uporabili smo kvantitativno raziskovalni pristop z deskriptivno metodo. Zbiranje primarnih podatkov je potekalo s tehniko anketiranja V raziskavi je sodelovalo 191 izvajalcev paliativne oskrbe, katerih odgovore smo analizirali s pomočjo statističnih programov Microsoft Office Excel in SPSS. Sekundarne podatke smo pridobili s pomočjo bibliografskih bazah (Google Scholar, Pubmed, CINAHL, Digitalna knjižnica Slovenije, UpToDate, EBSCO in Medline).
Rezultati: Ugotovili smo, da izvajalci paliativne oskrbe svoje znanje s področja paliativne oskrbe ocenjujejo kot pomanjkljivo in da za bolnika v paliativni zdravstveni obravnavi kakovostneje poskrbijo izvajalci na bolnišničnih oddelkih kot izvajalci, zaposleni na drugih oddelkih.
Razprava: Ključna ugotovitev raziskave je, da je izražena potreba po večjem znanju iz paliativne oskrbe in dodatnem izobraževanju.
Ključne besede: Dejavniki kakovostne paliativne zdravstvene nege, vloga zdravstvenih, delavcev v paliativni zdravstveni negi, izobraževanje zdravstvenih delavcev o paliativni zdravstveni negi.
Objavljeno: 20.10.2024; Ogledov: 1527; Prenosov: 44
Celotno besedilo (1,73 MB)
Ogledov v tednu: 176 |
5. |
6. Stavbe kulturne dediščine v okviru politik za energetsko prenovo stavbMiha Tomšič, 2024 Opis: Stavbe kulturne dediščine so pričevalke družbenih, gospodarskih, kulturnih in tehničnih okoliščin, v katerih so nastale. So nosilke zgodovinskega spomina, a tudi bogastvo, ki ga želimo ohraniti za prihodnje generacije. To lahko dosežemo z njihovim premišljenim in nadzorovanim prilagajanjem sodobnim bivanjskim potrebam in povečanjem odpornosti na podnebne spremembe in druge izzive. V disertaciji prikazujem, da je energetska prenova, usklajena s kulturnovarstvenimi zahtevami, legitimen, logičen in strokovno ustrezen korak v omenjeno smer, ki z izboljšanjem bivalnega ugodja in znižanjem obratovalnih stroškov prispeva tudi k pozitivnemu odnosu lastnikov in uporabnikov do stavbe. Vlogo energetske prenove kot elementa celostnega ohranjanja stavb kulturne dediščine med drugim utemeljujem z rezultati analize širokega nabora mednarodnih, evropskih in nacionalnih aktov in predpisov s področja varstva okolja, učinkovite rabe energije in varstva kulturne dediščine ter opredelitve njihovih stičnih točk in sinergij. Temu pridružujem identificirane prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti energetske prenove ter ugotovitve stališč in odnosa konservatorske stroke do nje kot podlago za opredelitev izhodišč za nadaljnje multidisciplinarno delo na področju prenove in oživljanja stavb kulturne dediščine. Na praktičnih primerih utemeljujem uspešnost in koristnost celovitega pristopa k projektom prenove in raziskujem povezane energijske in stroškovne parametre ter možnosti oblikovanja novih finančnih mehanizmov. Predstavljam tudi zasnovo novih meril za vrednotenje celovite prenove stavb kulturne dediščine z osrednjim poudarkom na upoštevanju mednarodnih in nacionalnih načel in pravil ravnanja z dediščino oz. kulture kot četrtega stebra trajnostnosti.
Ključne besede: varstvo kulturne dediščine, stavbe kulturne dediščine, celostno ohranjanje, trajnostnost, energetska prenova, podnebne politike
Objavljeno: 02.07.2024; Ogledov: 2206; Prenosov: 30
Celotno besedilo (7,88 MB)
Ogledov v tednu: 137 |
7. Kriza na Bližnjem vzhoduAlmedina Sinanović, 2026 Opis: Izraelsko-palestinski konflikt je dolgotrajna politična, humanitarna in zgodovinska kriza. Čeprav se dogaja le na območju Palestine in Izraela, ta problem vpliva na celoten svet. Zaradi nerešenega problema tj. vprašanja ozemlja držav že od druge svetovne vojne prihaja do pravnopolitičnih nestabilnosti med drugimi državami. Glavni problem je predvsem izvajanje vojaških operaciji, ki bi jih bilo možno opredeliti kot kršitve mednarodnega humanitarnega prava (zlasti glede zaščite civilistov). Posebno vprašljiva so ravnanja med vojaškimi cilji in civilnim prebivalstvom, saj vzbujajo dvom o načelu sorazmernosti. Zahodni breg, Vzhodni Jeruzalem in Gaza so ozemlja, ki jih je Izrael zasedel med vojno leta 1967. Izraelska prisotnost na Zahodnem bregu, vključno z Vzhodnim Jeruzalemom, velja po mednarodnem pravu za vojaško okupacijo. Mednarodne institucije so sprejele več stališč in ukrepov glede konflikta. Med najpomembnejšimi je svetovalno mnenje Meddržavnega sodišča iz leta 2004, ki je razglasilo gradnjo izraelskega zidu na okupiranem ozemlju za kršitev mednarodnega prava, saj posega v življenje palestinskih civilistov in zaradi tega nastaja aneksija. V osrednjem delu so predstavljeni trenutni dogodki, ki pričajo o vprašljivem načinu reševanja spora. Bistveni pomen dela je prikazati, zakaj obstajajo domneve o najhujših zločinih in na kakšen način se le-te kažejo. Kljub obširni mednarodnopravni regulativi in številnim političnim pobudam trajna rešitev ostaja neuresničena predvsem zaradi neenotnosti mednarodne skupnosti in nepopustljivih nacionalnih interesov obeh strani.
Ključne besede: Izrael, Palestina, Hamas, genocid, rimski statut, mednarodno pravo, človekove pravice, mednarodne organizacije, mednarodno kazensko sodišče, okupacija
Objavljeno: 13.07.2026; Ogledov: 135; Prenosov: 6
Celotno besedilo (707,86 KB)
Ogledov v tednu: 135 |
8. Oglaševanje kozmetičnih izdelkov na družbenih omrežjihMateja Češnovar, 2026 Opis: Oglaševanje je najpomembnejša tržno-komunikacijska dejavnost vseh sodobnih podjetij in se uporablja za komuniciranje ter posredovanje informacij sedanjim in novim strankam. Danes se vsakodnevno srečujemo z oglaševanjem izdelkov oziroma storitev. Veliko podjetij se odloča tudi za oglaševanje na družbenih omrežjih, saj število njihovih uporabnikov po svetu iz leta v leto narašča. Hitra rast uporabe družbenih omrežij je podjetja spodbudila k oglaševanju na najpogosteje uporabljenih družbenih omrežjih. Takšnega oglaševanja se poslužujejo tudi podjetja, ki oglašujejo kozmetične izdelke. Ključnega pomena je, da oglaševalci skrbno oblikujejo oglase in preverijo njihovo učinkovitost. Veliko vlogo pri tem ima odnos potrošnikov do samega oglaševanja. V magistrski nalogi teoretično predstavimo oglaševanje, oglaševanje kozmetičnih izdelkov, posebnosti digitalnega oglaševanja ter odnos potrošnikov do oglasov na družbenih omrežjih. Empirični del temelji na anketi, s katero so bili analizirani vplivi determinant, kot so zabava, informativnost, pomisleki glede zasebnosti, kredibilnost in iritacija ter vloga vplivnežev na odnos potrošnikov do oglaševanja kozmetičnih izdelkov. Rezultati raziskave so pokazali, da potrošniki oglaševanja kozmetičnih izdelkov na družbenih omrežjih v povprečju ne zaznavajo kot izrazito zabavnega, informativnega ali kredibilnega. Prav tako raziskava ni pokazala izrazito negativnega vpliva pomislekov glede zasebnosti in zaznane iritacije na odnos potrošnikov do oglaševanja. Izkazalo se je, da ima splošen odnos potrošnikov do oglaševanja na družbenih omrežjih pomemben vpliv na njihove nakupne namere pri kozmetičnih izdelkih. Rezultati so pokazali, da vplivneži na družbenih omrežjih pozitivno vplivajo na nakupne namere potrošnikov. Mlajši potrošniki so oglaševanju na omenjenih kanalih bolj naklonjeni kot starejši, medtem ko stopnja izobrazbe ni pokazala statistično značilnih razlik v kritičnosti do oglaševanja.
Ključne besede: kozmetični izdelki, družbena omrežja, digitalno oglaševanje, vplivneži, potrošniško vedenje.
Objavljeno: 26.06.2026; Ogledov: 319; Prenosov: 9
Celotno besedilo (2,46 MB)
Ogledov v tednu: 128 |
9. |
10. |