1. |
2. Družbena omrežja in samopodoba med mladimiPia Lapanja, 2022 Opis: Internet se je s svojim tehnološkim razvojem razrasel v naš vsakdan kot tudi odnose, ki jih ob tem vzpostavljamo in gradimo. Občutek, da je internetna komunikacija mladim že položena v zibko, ni povsem izvit iz trte: v uporabi interneta kot komunikacijskega kanala prednjačijo mladi, vendar temu trendu sledijo tudi starejši odrasli. Pozitivna paradigma je, da družbena omrežja predstavljajo prostor za izražanje identitete, krepitev in razvoj družbenih odnosov ter pomagajo pri razvoju socialnih veščin. V tej diplomski nalogi smo na podlagi lastne raziskave (po metodi CAWI) želeli opredeliti povezanost družbenih omrežij, njihove pogostosti in namena uporabe s samopodobo njihovih uporabnikov ter preučiti, ali obstajajo razlike v teh kategorijah med mlajšimi in starejšimi uporabniki, navsezadnje pa še ugotoviti, kakšna je samopodoba mladih in starejših ter ali se samopodoba uporabnikov družbenih omrežij spreminja s starostjo. Skozi izbran metodološki pristop, ki temelji na vprašalniku samospoštovanja (po Rosenberg) in samopodobe (po Sorensen), smo preverjali tri delovne hipoteze, ki iščejo statistično značilne razlike v samopodobi ter pogostosti (in namenom) uporabe družbenih omrežij med mlado in starejšo odraslo populacijo. Kot kažejo rezultati, imajo pogosti uporabniki (ne glede na starostno skupino, ki ji pripadajo) v povprečju nižjo samooceno samopodobe kot občasni ali redkejši uporabniki družbenih omrežij. Analiza je še pokazala, da med mladimi (18 in 30 let) ter starejšimi odraslimi (nad 50 let), ki pogosteje uporabljajo virtualna družbena omrežja, mladi svojo samopodobo ocenjujejo nižje kot tisti, ki družbena omrežja uporabljajo redkeje. Družbeni mediji obsegajo medsebojno komunikacijo in idealizirane medijske podobe, zato se uporabniki v tem kontekstu nagibajo k procesu družbene primerjave. Teoretiki ob tem ugotavljajo, da mladi družbene medije jemljejo premalo kritično in se od njih ne distancirajo dovolj učinkovito. Temu primerno se lahko pojavijo odvisnosti ali druga vedenja, ki dolgoročno negativno vplivajo na mlade in njihovo samopodobo.
Ključne besede: družbena omrežja, pogosta uporaba, vpliv, samopodoba, mladi, virtualni odnosi, diplomske naloge
Objavljeno: 23.12.2022; Ogledov: 3376; Prenosov: 459
 Celotno besedilo (1,42 MB)
Prenosov v mesecu: 23 |
3. Digitalizacija javne uprave na primeru izvajanja e- postopkov na portalu Slovenske poslovne točkeSimona Podgoršek, 2024 Opis: Današnjega poslovnega in tudi privatnega življenja si brez digitalizacije ne znamo več predstavljati. Računalniki, telefoni in internet so postali del našega vsakdana. Epidemija Covid-19 leta 2020, nas je ujela povsem nepripravljene. Ustavitev družbenega življenja, zaprtje v domove ter posledično delo od doma in šolanje na daljavo je predstavljalo posebni izziv. Vlada je hitro ukrepala in sprejela ukrepa za okrevanje in spodbujanje gospodarstva. Krovna strategija za digitalno preobrazbo države je dokument Strategija digitalizacije 2030. Doseganje njenih zastavljenih ciljev se na letni bazi meri z Indeksom digitalnega gospodarstva in družbe (DESI). Postavljene cilje in ukrepe uresničuje tako javna uprava kot gospodarstvo. Javna uprava je zelo velika in kompleksna struktura in dela v javno korist, zato je njeno notranje poslovanje in poslovanje navzven toliko bolj pomembno. AJPES je javna agencija, ki med drugim upravlja s Poslovnim registrom Slovenije, kateri vključuje tudi portal SPOT. Pregledali in opisali smo e-storitve, ki so dostopne na portalu. Analizirali smo navade uporabnikov in skozi primere iz prakse poskušali odpravljati napake. Ugotavljali smo, da je še vedno bistveno sodelovanje med uporabniki in referenti ter da je ključnega pomena odprta in jasna komunikacija. Uporabniki so različni, zato so tudi zadovoljstva s storitvami različna. Več različnih dejavnikov pripomore k zadovoljstvu uporabnika ali pa morebitnim pritožbam. Skozi opis in delovanje portala SPOT smo želeli predstaviti in opisati uvajanje digitalizacije v praksi.
Ključne besede: javna uprava, digitalizacija, javne agencije, portal SPOT, pritožbe, AJPES, e-storitve
Objavljeno: 14.08.2024; Ogledov: 1886; Prenosov: 115
Celotno besedilo (2,72 MB)
Prenosov v mesecu: 20 |
4. Stopnja hallux valgusne deformacije in njena povezanost s kakovostjo življenja žensk srednjih let v SlovenijiKatarina Jovanović, 2025 Ključne besede: hallux valgus, bunion, bolečina, kakovost življenja, MFPDI, NRS, »instrument« za samoocenjevanje morebitnega nagiba palca, konservativna obravnava hallux valgusa, deformacije
Objavljeno: 26.11.2025; Ogledov: 296; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,87 MB)
Prenosov v mesecu: 18 |
5. |
6. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI PACIENTU S SRČNO-ŽILNIMI OBOLENJITanja Pirc, 2025 Opis: Srčno-žilna obolenja so najpogostejši vzrok smrti po svetu. Velik vpliv na nastanek teh obolenj ima neupoštevanje zdravega življenjskega sloga. Pri izobraževanju in ozaveščanju pacientov glede upoštevanje tega sloga ima pomembno vlogo medicinska sestra. Medicinska sestra je pogosto prva oseba, ki se sreča s pacientom, zato je pomembno, da prepozna znake in simptome bolezni, sodeluje pri diagnostičnih postopkih ter aplicira terapijo po naročilu zdravnika. Da bi pri
obravnavi pacienta s srčno-žilnimi obolenji preprečili zaplete, se pacientom svetuje vključitev v koronarne klube in rehabilitacije, ki jim pomagajo pri izboljšanju njihovega
zdravja. Namen diplomske
naloge je proučiti vlogo medicinske sestre pri pacientu s srčno-žilnimi obolenji.
Ključne besede: medicinska sestra, srčno-žilna obolenja, zdravstvena vzgoja, preventiva.
Objavljeno: 06.07.2025; Ogledov: 744; Prenosov: 51
Celotno besedilo (1,54 MB)
Prenosov v mesecu: 16 |
7. Kaznivo dejanje umoraTjaša Grabrijan, 2025 Opis: Kaznivo dejanje umora predstavlja najhujšo obliko kaznivega dejanja zoper življenje v slovenskem kazenskem pravu. Gre za izjemno zavržno in brutalno dejanje, s katerim je odvzeta temeljna človekova pravica, pravica do življenja. Glavni cilj raziskave je bil analizirati pravno ureditev umora po 116. členu Kazenskega zakonika, pri čemer je bil poudarek na analizi kvalifikatornih okoliščin, predvsem grozovitosti, razmejitvi med umorom in ubojem, dokazovanju različnih oblik naklepa ter oceni sorazmernosti kazni. V raziskavi je bilo uporabljenih več različnih metod, in sicer zgodovinska metoda, pravno-analitična metoda, aksiološka metoda, deduktivna metoda, primerjalnopravna metoda, deskriptivna metoda, teoretično-raziskovalna metoda, metoda kompilacije in metoda sinteze. Rezultati analize potrjujejo, da so kvalifikatorne okoliščine ključne za pravno razmejitev med kaznivim dejanjem uboja in umora, vendar njihova uporaba v praksi pogosto vključuje subjektivno presojo, kar vodi do neenotnosti pri sodnem odločanju. Prav tako se pojavljajo težave pri dokazovanju vrste naklepa, kar ne vpliva neposredno na pravno kvalifikacijo dejanja, a ima pomemben vpliv na višino izrečene kazni. Ugotovljeno je bilo tudi, da dosmrtni zapor v slovenski praksi ostaja izjema, čeprav zakonodaja omogoča njegovo uporabo. Raziskava tako prispeva k boljšemu razumevanju sodne prakse, normativnih izhodišč in izzivov pri kaznovanju za kaznivo dejanje umora. Ugotovitve raziskave prispevajo k boljšemu razumevanju ključnih dilem v praksi in nakazujejo potrebo po večji jasnosti zakonskih opredelitev ter večji enotnosti sodne prakse. Izsledki raziskave lahko služijo kot izhodišče za razmislek o kaznovalni politiki, večji doslednosti sodne prakse, nadaljnji strokovni razpravi o sorazmernosti kazenskih sankcij in tudi kot podlaga za nadaljnje raziskave. Omejitve raziskave se nanašajo predvsem na omejen dostop do vseh sodb, odsotnost empiričnih podatkov in osredotočenost na slovenski pravni red. V prihodnje bi bilo smiselno izvesti širšo empirično analizo sodne prakse ter vključiti še dodatne pravne sisteme za primerjavo.
Ključne besede: kaznivo dejanje, umor, uboj, kazenske sankcije, kvalifikatorne okoliščine, kaznovalna politika, sodna praksa, Kazenski zakonik
Objavljeno: 17.12.2025; Ogledov: 165; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,16 MB)
Prenosov v mesecu: 14 |
8. Primerjava zakonodajnega postopka v Državnem zboru Republike Slovenije in institucijah Evropske unije v obdobju 2009–2019Jožica Zupanc Blatnik, 2025 Opis: Hibridno delo, kot ena od oblik fleksibilnega dela, ki združuje delo na domu in delo v prostorih delodajalca, je bilo med epidemijo COVIDA-19 prisilno institucionalizirano v številnih organizacijah, tako zasebnega kot tudi javnega sektorja, in je današnja realnost. Številne organizacije so na podlagi pozitivnih izkušenj prepoznale hibridno delo kot ključno in dolgoročno vzdržno obliko dela v prihodnosti, ki bi ga bilo zanimivo podrobno proučiti. Raziskava v našem magistrskem delu temelji na dveh vsebinsko in metodološko ločenih sklopih, ki skupaj zagotavljata celovito obravnavo hibridnega dela v primerjalno pravnem in organizacijskem smislu v okviru javnega sektorja, s poudarkom na Policijski upravi Maribor. Prvi primerjalno pravni sklop raziskave temelji na analizi vseh treh oblik fleksibilnega dela, kjer smo jih z uporabo razlagalne, normativne in primerjalne metode analizirali, pregledali njihove definicije in jih primerjali med sabo s poudarkom na slovenskem pravnem redu, ki smo ga dopolnili in primerjali z evropskimi in mednarodnimi viri. Drugi sklop raziskave je empirične narave in združuje kvalitativni ter kvantitativni pristop. Z metodo intervjujev smo raziskali subjektivne izkušnje zaposlenih s hibridnim delom, z metodo deskriptivne funkcionalne klasifikacije pa ocenili primernost delovnih mest za opravljanje hibridnega dela, pri čemer smo identificirali najprimernejši model hibridnega dela za PU Maribor z vidika organizacijske ustreznosti in praktičnosti. Zato hibridno delo postaja vse bolj prepoznaven del sodobne delovne realnosti in se utrjuje kot uveljavljen model dela tudi v prihodnosti.
Ključne besede: zakonodajni postopek, zakonodajna iniciativa, zakonodajno telo, Državni zbor Republike Slovenije, Svet Evropske unije, demokratičnost zakonodajnega postopka, učinkovitost zakonodajnega postopka
Objavljeno: 17.12.2025; Ogledov: 152; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,95 MB)
Prenosov v mesecu: 14 |
9. Obvezna mediacijaLucija Osim, 2024 Opis: Mediacijo se, kot eno izmed oblik alternativnega reševanja sporov, obravnava kot prostovoljni postopek. Načelo prostovoljnosti velja v vseh fazah, kar pomeni, da se postopek začne, teče in konča ob soglasju strank. Omenjeno načelo spada med redke kogentne norme Zakona o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah in predstavlja bistveno značilnost mediacije. Kljub temu načelo prostovoljnosti ni absolutno, saj v slovenskem pravnem prostoru obstajajo zakonske izjeme. Te zakonske izjeme uvajajo in določajo institut obvezne mediacije, ki omejuje, če ne celo izključuje, načelo prostovoljnosti in dopušča prekinitev sodnega postopka za maksimalen čas treh mesecev. Med vsemi zakoni izstopa Zakon o brezplačni pravni pomoči, ki je uvedel obvezno mediacijo za upravičenca brezplačne pravne pomoči. V tem primeru zakon določa obveznost soglašanja in sodelovanja v postopku. Glede na zakonsko dikcijo, načelo prostovoljnosti v primeru Zakona o brezplačni pomoči ni več relevantno. Prav tako pod vprašaj postavlja uresničevanje ustavnega načela enakopravnosti, ki naj bi ga prav ta zakon uresničeval. Skozi analizo pravnih predpisov in sodne prakse, ter na podlagi statističnih podatkov uspešnosti mediacijskih postopkov, bodo podani odgovori na vprašanja, ki se postavljajo pri institutu obvezne mediacije. Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali je obvezna mediacija skladna s temeljnim načelom prostovoljnosti in pravico do poštenega sojenja, ki jo določa Evropska konvencija o človekovih pravicah, ter ali je ureditev v Zakonu o brezplačni pravni pomoči v dopustnih mejah ustavne pravice do sodnega varstva in načela enakopravnosti.
Ključne besede: obvezna mediacija, pravica do sodnega varstva, načelo enakopravnosti, pravica do poštenega sojenja, brezplačna pravna pomoč, načelo prostovoljnosti
Objavljeno: 16.04.2024; Ogledov: 1888; Prenosov: 264
Celotno besedilo (1,13 MB)
Prenosov v mesecu: 13 |
10. |