1. |
2. Družbena omrežja in samopodoba med mladimiPia Lapanja, 2022 Opis: Internet se je s svojim tehnološkim razvojem razrasel v naš vsakdan kot tudi odnose, ki jih ob tem vzpostavljamo in gradimo. Občutek, da je internetna komunikacija mladim že položena v zibko, ni povsem izvit iz trte: v uporabi interneta kot komunikacijskega kanala prednjačijo mladi, vendar temu trendu sledijo tudi starejši odrasli. Pozitivna paradigma je, da družbena omrežja predstavljajo prostor za izražanje identitete, krepitev in razvoj družbenih odnosov ter pomagajo pri razvoju socialnih veščin. V tej diplomski nalogi smo na podlagi lastne raziskave (po metodi CAWI) želeli opredeliti povezanost družbenih omrežij, njihove pogostosti in namena uporabe s samopodobo njihovih uporabnikov ter preučiti, ali obstajajo razlike v teh kategorijah med mlajšimi in starejšimi uporabniki, navsezadnje pa še ugotoviti, kakšna je samopodoba mladih in starejših ter ali se samopodoba uporabnikov družbenih omrežij spreminja s starostjo. Skozi izbran metodološki pristop, ki temelji na vprašalniku samospoštovanja (po Rosenberg) in samopodobe (po Sorensen), smo preverjali tri delovne hipoteze, ki iščejo statistično značilne razlike v samopodobi ter pogostosti (in namenom) uporabe družbenih omrežij med mlado in starejšo odraslo populacijo. Kot kažejo rezultati, imajo pogosti uporabniki (ne glede na starostno skupino, ki ji pripadajo) v povprečju nižjo samooceno samopodobe kot občasni ali redkejši uporabniki družbenih omrežij. Analiza je še pokazala, da med mladimi (18 in 30 let) ter starejšimi odraslimi (nad 50 let), ki pogosteje uporabljajo virtualna družbena omrežja, mladi svojo samopodobo ocenjujejo nižje kot tisti, ki družbena omrežja uporabljajo redkeje. Družbeni mediji obsegajo medsebojno komunikacijo in idealizirane medijske podobe, zato se uporabniki v tem kontekstu nagibajo k procesu družbene primerjave. Teoretiki ob tem ugotavljajo, da mladi družbene medije jemljejo premalo kritično in se od njih ne distancirajo dovolj učinkovito. Temu primerno se lahko pojavijo odvisnosti ali druga vedenja, ki dolgoročno negativno vplivajo na mlade in njihovo samopodobo.
Ključne besede: družbena omrežja, pogosta uporaba, vpliv, samopodoba, mladi, virtualni odnosi, diplomske naloge
Objavljeno: 23.12.2022; Ogledov: 3633; Prenosov: 496
 Celotno besedilo (1,42 MB)
Prenosov v mesecu: 23 |
3. Statistična analiza števila žensk v vrhnjem menedžmentu velikih podjetij v Sloveniji in na HrvaškemAlja Baškovec, 2025 Opis: Kljub prizadevanjem za enakopravno zastopanost spolov ženske še vedno ostajajo premalo prisotne v vrhnjem menedžmentu podjetij v Sloveniji in na Hrvaškem. Raziskava se osredotoča na aktualno temo spolne neenakosti na najvišjih ravneh odločanja v gospodarstvu, kar ima dolgoročne posledice za družbo in ekonomski razvoj.
Teoretični del temelji na pregledu literature. Namen pregleda literature je bil ugotoviti, kakšno je trenutno stanje zastopanosti žensk v menedžmentu velikih podjetij. Iskalne ključne besede so bile: »menedžment«, »ženske v menedžmentu«, »zastopanost žensk v upravah«, »spolna neenakost v podjetjih«, »ženske v vrhnjem menedžmentu«, »ženske v vrhnjem menedžmentu v Sloveniji«, »ženske v vrhnjem menedžmentu na Hrvaškem« v slovenskem, angleškem in hrvaškem jeziku. V empiričnem delu smo s pomočjo podatkovnih baz zbrali podatke o 30 največjih podjetjih v Sloveniji in 30 na Hrvaškem ter ročno izračunali delež žensk v vrhnjem menedžmentu. Za obdelavo smo uporabili MS Excel in program PSPP, s katerim smo izračunali osnovne opisne statistike, nato pa iz dobljenih podatkov podali še intervalno oceno deleža in preizkus domnev o razliki med deležema.
V raziskavo smo vključili po 30 podjetij za vsako državo. Ugotovili smo, da ima Slovenija v 57?% velikih podjetij vsaj eno žensko v vrhnjem menedžmentu, Hrvaška pa v 50?%. Aritmetični sredini sta znašali 19,08?% za Slovenijo in 16,71?% za Hrvaško, modus pa je v obeh državah bil 0,00?%, kar pomeni, da je največ podjetij v vzorcu imelo v vrhnjem menedžmentu nič žensk. Razlika med državama ni bila statistično značilna. Na podlagi analize ugotavljamo, da se zastopanost žensk na vodstvenih položajih v Sloveniji in na Hrvaškem počasi povečuje, vendar še vedno ostaja nizka. Kljub temu da ima Slovenija nekoliko višji delež, razlika ni statistično pomembna, kar kaže na podobno situacijo v obeh državah. V teoriji avtorji večkrat poudarjajo, da enakost spolov prinaša večjo uspešnost, empirični rezultati naše raziskave pa potrjujejo, da še vedno obstaja velik delež podjetij brez ene same ženske v vodstvu.
Ključne besede: Menedžment, ženske v menedžmentu, zastopanost žensk v upravah, spolna neenakost v podjetjih, ženske v vrhnjem menedžmentu.
Objavljeno: 01.10.2025; Ogledov: 626; Prenosov: 61
Celotno besedilo (938,17 KB)
Prenosov v mesecu: 22 |
4. |
5. |
6. |
7. Prisotnost anticipatornega žalovanja pri neformalnih oskrbovalcih oseb z demencoNina Orhini, 2026 Opis: Magistrska naloga obravnava pojav anticipatornega žalovanja pri neformalnih oskrbovalcih oseb z demenco, ki predstavlja enega ključnih, a pogosto neprepoznanih psiholoških procesov v kontekstu dolgotrajne oskrbe. Namen raziskave je bil poglobljeno razumeti, kako neformalni oskrbovalci doživljajo proces anticipatornega žalovanja ter s kakšnimi čustvenimi, identitetnimi in socialnimi izzivi se soočajo ob postopnem upadanju kognitivnih in osebnostnih sposobnosti svojcev. Uporabljen je bil kvalitativni raziskovalni pristop, pri čemer so bili podatki zbrani s polstrukturiranimi intervjuji z desetimi neformalnimi oskrbovalci oseb z demenco. Analiza je pokazala, da se anticipatorno žalovanje kaže kot večdimenzionalen proces, prežet z občutki nemoči, negotovosti, krivde, osamljenosti in ambivalentnosti v odnosu do osebe z demenco. Ugotovitve razkrivajo, da je psihosocialna podpora oskrbovalcem pogosto nezadostna, razdrobljena in težko dostopna, kar prispeva k povečani psihološki stiski in tveganju za izgorelost. Naloga poudarja pomen celostnega razumevanja anticipatornega žalovanja ter potrebo po razvoju učinkovitih in dostopnih psihosocialnih intervencij, ki se začnejo že v času trajanja bolezni, ko žalovanje pogosto poteka tiho in neprepoznano. S tem prispeva k boljšemu razumevanju kompleksnosti izkušnje neformalnih oskrbovalcev v času oskrbe osebe z demenco.
Ključne besede: Demenca, anticipatorno žalovanje, neformalni oskrbovalci, psihosocialna podpora
Objavljeno: 09.01.2026; Ogledov: 281; Prenosov: 17
Celotno besedilo (4,92 MB)
Prenosov v mesecu: 16 |
8. |
9. |
10. Zdravstvena nega pacienta po kirurškem posegu v ustni votliniNelly Primc Janež, 2025 Opis: Teoretična izhodišča: Kirurški posegi v ustni votlini obsegajo različne invazivne postopke na zobeh, čeljustih in mehkih tkivih ustne votline. Med najpogostejše spadajo ekstrakcije zob, zdravljenje abscesov, ortognatske operacije, rekonstrukcije po poškodbah, posegi zaradi raka ustne votline ter operacije prirojenih nepravilnosti, kot je razcep ustnice in/ali neba. Namen kirurških posegov je odprava bolezni, deformacij ali funkcionalnih motenj ter izboljšanje zdravja in estetike ustnega področja. Vloga medicinske sestre je pri teh posegih bistvena, saj spremlja pacienta skozi celoten perioperativni proces. Po operaciji je odgovorna za spremljanje stanja pacienta, obvladovanje bolečine, prepoznavanje in ukrepanje ob zapletih, skrb za ustno higieno in prehransko podporo. Namen raziskave je preučiti pooperativno zdravstveno nego pacienta po kirurškem posegu v ustni votlini.
Metodologija: V raziskavi je bil uporabljen kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Podatki so bili pridobljeni s polstrukturiranim intervjujem. Intervju je bil oblikovan na podlagi pregleda domače in tuje literature. V raziskavo je bilo vključenih sedem izvajalcev zdravstvene nege z najmanj petletnimi delovnimi izkušnjami. Pridobljene podatke smo kvantitativno analizirali, odgovore intervjuvancev razvrstili v tabele, podatke razvrstili v posamezne kode ter jih interpretirali.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se zdravstveni delavci najpogosteje srečujejo z abscesi, izklesi zob, poškodbami in operacijami raka ustne votline. Zdravstvena nega po ekstrakciji zoba se razlikuje od nege po zahtevnejših posegov, predvsem v obsegu in trajanju oskrbe. Najpogostejši zapleti so krvavitve, vnetja in abscesi, med pomembnejšimi pa izpostavljajo še otekline in bolečino. Medicinske sestre imajo pomembno vlogo pri nadzoru, spodbujanju, izobraževanju in prehranski podpori pacientov. Kot glavne izboljšave intervjuvanci navajajo potrebo po dodatnih izobraževanjih, večjem številu kadra in boljši informiranosti pacientov.
Razprava: Raziskava je pokazala, da so med najpogostejšimi kirurškimi posegi v ustni votlini izklesi zob, predvsem modrostnikov, ter zdravljenje abscesov, medtem ko zahtevnejši posegi, kot so ortognatske operacije, operacije shiz in raka ustne votline, predstavljajo manjši, vendar strokovno zahtevnejši del. Vloga medicinske sestre je bistvena pri spremljanju pacienta, preprečevanju zapletov, nadzoru ustne higiene in zagotavljanju ustrezne prehranske podpore. Najpogostejši zapleti so krvavitve, abscesi, vnetja, bolečina in oteklina, pri onkoloških pacientih pa tudi težave z režnjem in dehiscenca.
Ključne besede: kirurški poseg, ustna votlina, vloga medicinske sestre, zapleti, pooperativna zdravstvena nega
Objavljeno: 26.12.2025; Ogledov: 408; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,05 MB)
Prenosov v mesecu: 15 |