Statistika ReVIS

A+ | A- | SLO | ENG

Opis: Kljub prizadevanjem za enakopravno zastopanost spolov ženske še vedno ostajajo premalo prisotne v vrhnjem menedžmentu podjetij v Sloveniji in na Hrvaškem. Raziskava se osredotoča na aktualno temo spolne neenakosti na najvišjih ravneh odločanja v gospodarstvu, kar ima dolgoročne posledice za družbo in ekonomski razvoj. Teoretični del temelji na pregledu literature. Namen pregleda literature je bil ugotoviti, kakšno je trenutno stanje zastopanosti žensk v menedžmentu velikih podjetij. Iskalne ključne besede so bile: »menedžment«, »ženske v menedžmentu«, »zastopanost žensk v upravah«, »spolna neenakost v podjetjih«, »ženske v vrhnjem menedžmentu«, »ženske v vrhnjem menedžmentu v Sloveniji«, »ženske v vrhnjem menedžmentu na Hrvaškem« v slovenskem, angleškem in hrvaškem jeziku. V empiričnem delu smo s pomočjo podatkovnih baz zbrali podatke o 30 največjih podjetjih v Sloveniji in 30 na Hrvaškem ter ročno izračunali delež žensk v vrhnjem menedžmentu. Za obdelavo smo uporabili MS Excel in program PSPP, s katerim smo izračunali osnovne opisne statistike, nato pa iz dobljenih podatkov podali še intervalno oceno deleža in preizkus domnev o razliki med deležema. V raziskavo smo vključili po 30 podjetij za vsako državo. Ugotovili smo, da ima Slovenija v 57?% velikih podjetij vsaj eno žensko v vrhnjem menedžmentu, Hrvaška pa v 50?%. Aritmetični sredini sta znašali 19,08?% za Slovenijo in 16,71?% za Hrvaško, modus pa je v obeh državah bil 0,00?%, kar pomeni, da je največ podjetij v vzorcu imelo v vrhnjem menedžmentu nič žensk. Razlika med državama ni bila statistično značilna. Na podlagi analize ugotavljamo, da se zastopanost žensk na vodstvenih položajih v Sloveniji in na Hrvaškem počasi povečuje, vendar še vedno ostaja nizka. Kljub temu da ima Slovenija nekoliko višji delež, razlika ni statistično pomembna, kar kaže na podobno situacijo v obeh državah. V teoriji avtorji večkrat poudarjajo, da enakost spolov prinaša večjo uspešnost, empirični rezultati naše raziskave pa potrjujejo, da še vedno obstaja velik delež podjetij brez ene same ženske v vodstvu.
Ključne besede: Menedžment, ženske v menedžmentu, zastopanost žensk v upravah, spolna neenakost v podjetjih, ženske v vrhnjem menedžmentu.
Objavljeno: 01.10.2025; Ogledov: 870; Prenosov: 99
Celotno besedilo (938,17 KB)
Prenosov v mesecu: 28

Opis: Internet se je s svojim tehnološkim razvojem razrasel v naš vsakdan kot tudi odnose, ki jih ob tem vzpostavljamo in gradimo. Občutek, da je internetna komunikacija mladim že položena v zibko, ni povsem izvit iz trte: v uporabi interneta kot komunikacijskega kanala prednjačijo mladi, vendar temu trendu sledijo tudi starejši odrasli. Pozitivna paradigma je, da družbena omrežja predstavljajo prostor za izražanje identitete, krepitev in razvoj družbenih odnosov ter pomagajo pri razvoju socialnih veščin. V tej diplomski nalogi smo na podlagi lastne raziskave (po metodi CAWI) želeli opredeliti povezanost družbenih omrežij, njihove pogostosti in namena uporabe s samopodobo njihovih uporabnikov ter preučiti, ali obstajajo razlike v teh kategorijah med mlajšimi in starejšimi uporabniki, navsezadnje pa še ugotoviti, kakšna je samopodoba mladih in starejših ter ali se samopodoba uporabnikov družbenih omrežij spreminja s starostjo. Skozi izbran metodološki pristop, ki temelji na vprašalniku samospoštovanja (po Rosenberg) in samopodobe (po Sorensen), smo preverjali tri delovne hipoteze, ki iščejo statistično značilne razlike v samopodobi ter pogostosti (in namenom) uporabe družbenih omrežij med mlado in starejšo odraslo populacijo. Kot kažejo rezultati, imajo pogosti uporabniki (ne glede na starostno skupino, ki ji pripadajo) v povprečju nižjo samooceno samopodobe kot občasni ali redkejši uporabniki družbenih omrežij. Analiza je še pokazala, da med mladimi (18 in 30 let) ter starejšimi odraslimi (nad 50 let), ki pogosteje uporabljajo virtualna družbena omrežja, mladi svojo samopodobo ocenjujejo nižje kot tisti, ki družbena omrežja uporabljajo redkeje. Družbeni mediji obsegajo medsebojno komunikacijo in idealizirane medijske podobe, zato se uporabniki v tem kontekstu nagibajo k procesu družbene primerjave. Teoretiki ob tem ugotavljajo, da mladi družbene medije jemljejo premalo kritično in se od njih ne distancirajo dovolj učinkovito. Temu primerno se lahko pojavijo odvisnosti ali druga vedenja, ki dolgoročno negativno vplivajo na mlade in njihovo samopodobo.
Ključne besede: družbena omrežja, pogosta uporaba, vpliv, samopodoba, mladi, virtualni odnosi, diplomske naloge
Objavljeno: 23.12.2022; Ogledov: 3928; Prenosov: 531
Celotno besedilo (1,42 MB)
Prenosov v mesecu: 25

Opis: Uvod in namen: Poškodba sprednje križne vezi (SKV) je eden izmed glavnih vzrokov izostanka od športne aktivnosti. Po dolgotrajni rehabilitaciji in vrnitvi v šport obstaja od 20 do 30 odstotkov možnosti za ponovno poškodbo. Za zdaj še ni konkretnih smernic glede varne vrnitve v šport, ki bi temeljile na objektivnih kliničnih kriterijih (OKK). Namen diplomske naloge je pripraviti sodobne smernice in priporočila na podlagi sistematskih pregledov literature (SPL). S tem želimo izboljšati proces odločanja pri varnejšem vračanju športnika v trenažno-tekmovalni proces po poškodbi SKV. Metode: Diplomska naloga ima obliko pregleda literature. Vključitvena merila zajemajo: (1) sistematske preglede literature, ki obravnavajo OKK v povezavi s tveganjem za ponovno poškodbo SKV, (2) rekonstrukcijo SKV, (3) datum objave med letoma 2011 in 2019 in (4) angleški jezik. Rezultati: Glede na izbrana vključitvena merila in ročno iskanje smo izbrali 7 relevantnih SPL, ki ustrezajo obravnavani tematiki. Uporabnost: Dosledna uporaba priporočil, podprtih z dokazi, lahko vpliva na zmanjšano incidenco ponovnih poškodb SKV in pripomore k učinkovitejši fizioterapevtski obravnavi v pozni fazi rehabilitacije. Omejitve: Podana priporočila niso dokončna. Obstaja potreba po natančnejših opredelitvah raziskovalnega problema. Pričakovati je, da bomo v prihodnje ob boljši raziskovalni metodologiji podrobneje spoznali problematiko.
Ključne besede: sprednja križna vez, objektivni klinični kriteriji, vračanje v šport, sodobne smernice, sistematski pregledi literature
Objavljeno: 02.10.2019; Ogledov: 5981; Prenosov: 490
Celotno besedilo (673,60 KB)
Prenosov v mesecu: 23

Opis: Uvod: Stres med študenti s področja zdravstva je prisoten, kar kažejo številne študije. Nobena izjema niso študenti fizioterapije, ki se med izobraževanjem srečujejo z različnimi stresorji, ki lahko vplivajo na njihovo psihično in fizično zdravje. Z raziskavo smo želeli oceniti pojavnost stresa in opredeliti dejavnike, ki vplivajo na prisotnost stresa med študenti fizioterapije. Metode: Empirična presečna raziskava je potekala med študenti fizioterapije na Alma Mater Europaea v mesecu maju 2024. Šlo je za neslučajnostno namensko vzorčenje. Podatki so bili zbrani s pomočjo standardiziranega anketnega vprašalnika Perceived Stress Scale (PSS-10) in obdelani v programu SPSS 29. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 145 študentov fizioterapije, od tega je bilo 45 moških in 100 žensk, s povprečno starostjo 23 ± 3,2 let. Povprečna vrednost zaznanega stresa je bila 20,7 ± 6,3 točke. Ženski spol (p < 0,001), redna zaposlitev (p = 0,036) in preobremenjenost zaradi študijskih obveznosti (p < 0,001) so dejavniki, ki kažejo statistično značilno višjo oceno zaznanega stresa pri študentih. Povprečna ocena izpitov je bila negativno povezana z oceno stresa med študenti fizioterapije (rs = 0,192, p = 0,021). Zaključek: Ugotovitve kažejo, da je med študenti fizioterapije na Alma Mater Europaea prisotna zmerna stopnja stresa. Smiselno je, da študenti tekom študijskega obdobja izvajajo učinkovite strategije za obvladovanje stresa. Prav tako je pomembno, da fakultete prepoznajo problematiko stresa med študenti in uvedejo programe ter intervencije, ki bodo pomagale zmanjšati stres ter izboljšale kakovost življenja študentov.
Ključne besede: stres, fizioterapija, študenti, PSS
Objavljeno: 20.02.2025; Ogledov: 1797; Prenosov: 210
Celotno besedilo (3,22 MB)
Prenosov v mesecu: 21

Opis: Izhodišča: Fizioterapija je zdravstvena stroka, ki se ukvarja s preprečevanjem, ocenjevanjem in zdravljenjem različnih fizičnih težav in disfunkcij telesa. Fizioterapevti se pogosto srečujejo z etičnimi dilemami, saj morajo uravnotežiti potrebe in pravice pacientov ter svoje poklicne odgovornosti in slediti zakonom. Skozi nalogo najdemo odgovore na vprašanja, kako etični vidiki vplivajo na odnose fizioterapevtov s pacienti in sodelavci, kako se z etičnimi dilemami spoprijemajo fizioterapevti pri svojem delu ter katere etične dileme se pojavljajo pri delu v fizioterapiji. Metode: Za pridobivanje podatkov smo uporabili vključitvene in izključitvene kriterije. Ključne besede pri iskanju literature v bazah Pubmed, Google Scholar in ScienceDirect so bile: etika, etične dileme, fizioterapevt, fizioterapija ter Ethics, Ethical dilemmas, Physiotherapist in Physiotherapy. Izbrane relevantne članke smo predstavili s PRISMA diagramom. Rezultati: Iz izbranih podatkovnih baz in drugih virov je bilo skupno najdenih 7.738 zadetkov. Po izključitvi nedostopnih virov (n = 3.422) in odstranitvi na podlagi naslovov, izvlečkov ter podatkov o objavi (n = 3.028) je za podrobnejši pregled ostalo 1.288 virov. Po dodatni izključitvi (n = 1.255) je bilo za natančno analizo primernih 27 virov. Diskusija: Cilj naloge je raziskati, kako etični vidiki vplivajo na odnose med fizioterapevti, kako se fizioterapevti spoprijemajo z etičnimi dilemami in katere dileme se pojavljajo v praksi. Ugotovitve pokažejo, da etični vidiki posameznikov vplivajo na timsko dinamiko, zato sta pomembna spoštovanje in izogibanje konfliktom, poleg tega spoprijemanje z dilemami zahteva etično refleksijo, izobraževanje in medsebojno pomoč. Zadnja ključna ugotovitev pa je, da pogoste etične dileme vključujejo samoodločanje pacienta, pravico do zasebnosti in konflikte interesov.
Ključne besede: etika, etične dileme, fizioterapevt, fizioterapija
Objavljeno: 23.01.2025; Ogledov: 1878; Prenosov: 140
Celotno besedilo (1,38 MB)
Prenosov v mesecu: 18