1. Družbena omrežja in samopodoba med mladimiPia Lapanja, 2022 Opis: Internet se je s svojim tehnološkim razvojem razrasel v naš vsakdan kot tudi odnose, ki jih ob tem vzpostavljamo in gradimo. Občutek, da je internetna komunikacija mladim že položena v zibko, ni povsem izvit iz trte: v uporabi interneta kot komunikacijskega kanala prednjačijo mladi, vendar temu trendu sledijo tudi starejši odrasli. Pozitivna paradigma je, da družbena omrežja predstavljajo prostor za izražanje identitete, krepitev in razvoj družbenih odnosov ter pomagajo pri razvoju socialnih veščin. V tej diplomski nalogi smo na podlagi lastne raziskave (po metodi CAWI) želeli opredeliti povezanost družbenih omrežij, njihove pogostosti in namena uporabe s samopodobo njihovih uporabnikov ter preučiti, ali obstajajo razlike v teh kategorijah med mlajšimi in starejšimi uporabniki, navsezadnje pa še ugotoviti, kakšna je samopodoba mladih in starejših ter ali se samopodoba uporabnikov družbenih omrežij spreminja s starostjo. Skozi izbran metodološki pristop, ki temelji na vprašalniku samospoštovanja (po Rosenberg) in samopodobe (po Sorensen), smo preverjali tri delovne hipoteze, ki iščejo statistično značilne razlike v samopodobi ter pogostosti (in namenom) uporabe družbenih omrežij med mlado in starejšo odraslo populacijo. Kot kažejo rezultati, imajo pogosti uporabniki (ne glede na starostno skupino, ki ji pripadajo) v povprečju nižjo samooceno samopodobe kot občasni ali redkejši uporabniki družbenih omrežij. Analiza je še pokazala, da med mladimi (18 in 30 let) ter starejšimi odraslimi (nad 50 let), ki pogosteje uporabljajo virtualna družbena omrežja, mladi svojo samopodobo ocenjujejo nižje kot tisti, ki družbena omrežja uporabljajo redkeje. Družbeni mediji obsegajo medsebojno komunikacijo in idealizirane medijske podobe, zato se uporabniki v tem kontekstu nagibajo k procesu družbene primerjave. Teoretiki ob tem ugotavljajo, da mladi družbene medije jemljejo premalo kritično in se od njih ne distancirajo dovolj učinkovito. Temu primerno se lahko pojavijo odvisnosti ali druga vedenja, ki dolgoročno negativno vplivajo na mlade in njihovo samopodobo.
Ključne besede: družbena omrežja, pogosta uporaba, vpliv, samopodoba, mladi, virtualni odnosi, diplomske naloge
Objavljeno: 23.12.2022; Ogledov: 4128; Prenosov: 567
 Celotno besedilo (1,42 MB)
Prenosov v mesecu: 38 |
2. |
3. |
4. |
5. Pravice in obveznosti posvojiteljev in posvojenih otrok v slovenskem pravuAna Tia Tratnik, 2025 Opis: Posvojitev kot institut družinskega prava pomeni eno izmed oblik varstva otrok v slovenskem pravnem redu. Posvojeni otrok se s posvojitvijo v celoti integrira v družino posvojitelja, pri čemer se med njima vzpostavi razmerje, ki je iz pravnega vidika enako razmerju med staršem in otrokom. Zaradi pravnih posledic in narave razmerja posvojitve, posvojitelju in otroku pripadajo enake pravice in obveznosti kot staršem in otrokom. Med drugim pa je zaradi drugačnega dejanskega stanja mogoče sklepati, da posvojitelju in otroku pripadajo tudi dodatne pravice in obveznosti. Te so opredeljene v številnih nacionalnih in nadnacionalnih pravnih virih. Nacionalni pravni viri zajemajo URS, DZ in druge področne zakone, ki določajo pogoje ali ostale vidike posvojitev in obravnavajo pravice in obveznosti udeležencev v razmerju posvojitve. Najpomembnejši nadnacionalni vir pa predstavlja KOP. Določbe v omenjenih aktih sledijo načelu največje koristi otroka, ki mora biti vodilo za odločitve, vezane na otroka. Ustavno varstvo otrok je zagotovljeno v 56. členu URS, posebno varstvo pa se zagotavlja otrokom, za katere starši iz določenih razlogov ne skrbijo. Zaradi posebnega varstva otrok so njihove pravice bolj poudarjene, medtem ko so pri staršu in posvojitelju bolj poudarjene obveznosti zaradi izvrševanja starševske skrbi. Slovenski pravni red in tuje pravne ureditve celovito urejajo pravice in obveznosti posvojiteljev in otrok, pri čemer so si v nekaterih vidikih podobne, v drugih pa se bistveno razlikujejo. Ker je posvojitev redko pravno razmerje, je sodna praksa na tem področju omejena in zajema zgolj posamezne pravice in obveznosti (ali njihove vidike) posvojiteljev in otrok.
Ključne besede: posvojitev, posvojitelj, otrok, pravice, obveznosti, družinsko pravo, slovensko pravo
Objavljeno: 10.07.2025; Ogledov: 1057; Prenosov: 96
Celotno besedilo (1,62 MB)
Prenosov v mesecu: 23 |
6. |
7. POMEN VADBE RAVNOTEŽJA PRI STAREJŠIH OD 65 LETEva Mrhar, 2026 Opis: Ravnotežje je kompleksna funkcija senzoričnega, motoričnega in kognitivnega sistema,
ki s starostjo postopno upada. Posledica tega so pogostejši padci, zmanjšana funkcionalna
samostojnost in slabša kakovost življenja. Diplomska naloga obravnava pomen vadbe
ravnotežja pri starejših odraslih nad 65 let ter preučuje učinkovitost različnih vadbenih
pristopov, ki se uporabljajo v fizioterapevtski praksi. Osrednji problem predstavlja
naraščajoče tveganje za padce zaradi oslabljenih strategij ravnotežja, zmanjšane
senzorične odzivnosti in manjše mišične moči spodnjih okončin. Namen naloge je oceniti,
v kolikšni meri vadba vpliva na izboljšanje ravnotežja, zmanjšanje strahu pred padci in
povečanje funkcionalnih sposobnosti. V diplomsko nalogo je bil vključen pregled desetih
mednarodnih raziskav, ki so preučevale različne oblike intervencij, med njimi Otago
program, proprioceptivne in vizualno podprte vaje, pilates, treninge z BlazePodom ter
vadbo z Wii Fit. Raziskave so se razlikovale po trajanju intervencije, velikosti vzorca,
uporabljenih testih, kot so BBS, FRT, TUG in STS, ter intenzivnosti vadbe. Kljub
raznolikosti pristopov rezultati dosledno potrjujejo, da vadba, ki je dovolj dolga,
progresivna in individualno prilagojena, pomembno izboljša statično in dinamično
ravnotežje, hitrost reakcij in zaznavno-motorično integracijo. V nekaterih študijah so bile
zaznane še dodatne izboljšave, med njimi zmanjšanje strahu pred padci, boljša telesna
sestava ter izboljšana sposobnost funkcionalnega gibanja. Hipoteza, da telesna vadba
pomembno izboljša ravnotežje starejših oseb, je tako potrjena. Zaključki poudarjajo
pomen celostnega fizioterapevtskega pristopa, ki vključuje krepitev mišičnih skupin,
senzorično-motorično integracijo, učenje učinkovitih gibalnih strategij ter spodbujanje
motivacije. Ugotovitve predstavljajo in podpirajo oblikovanje dolgoročnih, varnih in
prilagojenih vadbenih programov, ki omogočajo stabilnejše funkcionalne izboljšave in
večjo samostojnost starejših odraslih.
Ključne besede: vadba ravnotežja, starejši, staranje, izboljšanje ravnotežja, telesna aktivnost
Objavljeno: 03.03.2026; Ogledov: 289; Prenosov: 37
Celotno besedilo (500,27 KB)
Prenosov v mesecu: 23 |
8. SODOBNE SMERNICE IN PRIPOROČILA ZA VRNITEV V ŠPORT PO REKONSTRUKCIJI SPREDNJE KRIŽNE VEZIRok Žagar, 2019 Opis: Uvod in namen: Poškodba sprednje križne vezi (SKV) je eden izmed glavnih vzrokov izostanka od športne aktivnosti. Po dolgotrajni rehabilitaciji in vrnitvi v šport obstaja od 20 do 30 odstotkov možnosti za ponovno poškodbo. Za zdaj še ni konkretnih smernic glede varne vrnitve v šport, ki bi temeljile na objektivnih kliničnih kriterijih (OKK). Namen diplomske naloge je pripraviti sodobne smernice in priporočila na podlagi sistematskih pregledov literature (SPL). S tem želimo izboljšati proces odločanja pri varnejšem vračanju športnika v trenažno-tekmovalni proces po poškodbi SKV. Metode: Diplomska naloga ima obliko pregleda literature. Vključitvena merila zajemajo: (1) sistematske preglede literature, ki obravnavajo OKK v povezavi s tveganjem za ponovno poškodbo SKV, (2) rekonstrukcijo SKV, (3) datum objave med letoma 2011 in 2019 in (4) angleški jezik. Rezultati: Glede na izbrana vključitvena merila in ročno iskanje smo izbrali 7 relevantnih SPL, ki ustrezajo obravnavani tematiki. Uporabnost: Dosledna uporaba priporočil, podprtih z dokazi, lahko vpliva na zmanjšano incidenco ponovnih poškodb SKV in pripomore k učinkovitejši fizioterapevtski obravnavi v pozni fazi rehabilitacije. Omejitve: Podana priporočila niso dokončna. Obstaja potreba po natančnejših opredelitvah raziskovalnega problema. Pričakovati je, da bomo v prihodnje ob boljši raziskovalni metodologiji podrobneje spoznali problematiko.
Ključne besede: sprednja križna vez, objektivni klinični kriteriji, vračanje v šport, sodobne smernice, sistematski pregledi literature
Objavljeno: 02.10.2019; Ogledov: 6084; Prenosov: 505
Celotno besedilo (673,60 KB)
Prenosov v mesecu: 23 |
9. |
10. Samopredstavljanje predsedniškega kandidata na televizijskih soočenjih: študija primera Borut PahorRok Bratina, 2026 Opis: Doktorska disertacija osvetli fenomen Boruta Pahorja, kar se tiče opravljanja najvišjih političnih funkcij v državi, enega najbolj uspešnih, kar pa zadeva lestvice priljubljenosti prav tako enega najbolj popularnih slovenskih politikov v zgodovini samostojne Slovenije. Osredotočamo se na značilnosti njegovega nastopanja na televizijskih soočenjih za predsedniške volitve 2012 in 2017. Na teoretski podlagi simboličnega interakcionizma je Pahor a priori razumljen kot objekt, pomen katerega nastaja in se spreminja v procesu družbene interakcije in pod vplivom vsakokratnih okoliščin. Glede na to, da je v primeru Pahorja govora tudi ali predvsem o človeku kot družbenemu bitju, se teorija samopredstavljanja ponuja kot logičen korak naprej v razumevanju tega fenomena sui generis.
V tem smislu se pričujoča doktorska disertacija opira na Goffmanovo metaforo družbenega življenja kot gledališča. Pahorja razume kot igralca, pri čemer njegovo vsakokratno nastopanje na televizijskih soočenjih dojema kot oder, na katerem uprizarja vtis, skladen z vlogo, ki mu je dodeljena. Sklicujoč se na funkcionalno teorijo političnega komuniciranja Williama Benoita, v raziskavi razločujemo med dvema vlogama, in sicer je na eni strani vloga predsedniškega kandidata – izzivalca in na drugi vloga predsedniškega kandidata – nosilca funkcije. Temu primerno je analiza razdeljena na dva dela, prizadevajoč si identificirati strategije, namenjene upravljanju in nadzorovanju želenega vtisa, tj. samopredstavljanja.
Sledeč Goffmanovi teoriji samopredstavljanja, poleg že omenjene vloge, ki jo v središče svojega zanimanja postavlja Benoitova funkcionalna teorija političnega komuniciranja, v tej disertaciji dajemo večji poudarek tudi konceptu maske, katero razumemo kot simbolno podobo oz. videz, ki jo igralec oblikuje za občinstvo. Na podlagi kvalitativne vsebinske analize transkribiranega govora z izbranih televizijskih soočenj tako ugotavljamo, da je bila Pahorjeva maska v vlogi izzivalca prvenstveno usmerjena k izražanju imidža empatičnega in zagnanega politika, ki bo s položaja predsednika republike v slovenski politiki uveljavljal vizijo sodelovanja. Na drugi strani se za Pahorjevo masko v vlogi nosilca funkcije ugotavlja utrjevanje uveljavljajoče se vizije, izpostavljajoč izbrana pretekla dejanja z dosežki na področju sprave, ki so usklajena z njegovo že uveljavljeno podobo oz. predsedniško držo.
Ključne besede: Borut Pahor, predsedniške volitve, televizijska soočenja, samopredstavljanje, funkcionalna teorija
Objavljeno: 28.02.2026; Ogledov: 388; Prenosov: 35
Celotno besedilo (3,40 MB)
Prenosov v mesecu: 22 |