1. Udeležba pri kaznivem dejanjuMatjaž Lipar, 2021 Opis: Vsakokrat, ko je produkt skupnega prizadevanja več oseb uresničitev kaznivega dejanja, mora sodišče ovrednotiti prispevanje (vlogo) vpletenih glede na njihovo prizadevanje k dejanju. Cilj tega je utemeljiti kaznivost vsakega sodelujočega posebej, skladno z njegovim danim prispevkom, teorija pa navaja pojem udeležbe. Smoter individualne odgovornosti pa je jasen: posameznikova kazenska odgovornost mora temeljiti na izpolnjenih predpostavkah kaznivosti. Način obravnave teh oseb so države zasnovale različno, izhajale pa so iz dveh temeljnih principov kazenskega materialne prava, restriktivnega ali ekstenzivnega storilstva. Restriktivno storilstvo ali dualizem udeležbe loči sodelujoče na storilce in druge udeležence in je vtkan v jedro KZ-1 in njegove določbe. Na tej osnovi je postavljena tudi limitirana akcesorna odgovornost udeležencev, ki pri dejanju niso ravnali izvršitveno kot storilci, temveč so svoje sodelovanje pri dejanju omejili na napeljevanje storilca k dejanju ali so samo ravnali v pomoč storilcu, njihova odgovornost pa je odvisna od storilca. Skozi predstavitev vseh temeljnih elementov udeležbe in razjasnitev kriterijev, ki služijo za določanje sodelujočega za udeleženca v tem ožjem pomenu besede, teorija in praksa pokažeta na množico problematično zasnovanih zakonskih določb. Te določbe pri vsakokratnem primeru odpirajo vrsto vprašanj, npr. o času in kraju storitve, kaznovalnih okvirih za udeležence itd., ki že več desetletij, posebej pa v prihodnje, terjajo na temelju stroke poglobljeno in argumentirano razpravo.
Ključne besede: udeležba, limitirana akcesornost, napeljevanje, pomoč
Objavljeno: 09.02.2022; Ogledov: 67841; Prenosov: 88
 Polno besedilo
Ogledov v tednu: 187 |
2. Vpliv kulture na poslovanje multinacionalnih podjetijMeta Škedelj, 2014 Opis: Magistrska naloga »Vpliv kulture na poslovanje mednarodnih podjetij z analizo kulturnih vzorcev menedžerjev na Hrvaškem in v Sloveniji«, v svojem teoretičnem delu predstavlja in ponuja vpogled v premnoge definicije kulture, nacionalne kulture, organizacijske kulture, etike ter drugih prvin, ki so ključnega pomena za tvorjenje osnovnih vzorcev poslovanja posameznika v določeni družbi. Preko navedenih tipologij in opredelitev smo zajeli tiste, ki se nam za nalogo zdijo bistvene. Medtem ko v teoretičnem delu govorimo o kulturnih prvinah, ki so bistvenega pomena za ozadje naših značajskih ter s tem tudi poslovnih interakcij, si v praktičnem delu lahko pobliže ogledamo, kako dve nacionalni kulturi komunicirata med seboj in sodelujeta v mednarodnem podjetnem okolju. Pri tem želimo izpostaviti in opredeliti interakcije med obema državama.
Delo prispeva k obsegu že opravljenih raziskav o medkulturnem komuniciranju, s svojim praktičnim delom pa ponuja vpogled v medkulturne odnose v komuniciranju hrvaške in slovenske regije. Raziskave z rezultati takšnega tipa so še vedno v manjšini, saj gre za dve, na prvi pogled težko opredeljivi področji glede definiranja medsebojnih odnosov. Prav zaradi dileme o tem, ali so sosedski medkulturni odnosi pozitivni ali ne, raziskava služi za potrditev dejstva, da neposredna geografska bližina dveh različnih kultur lahko omogoča konstanten osebni stik, ki se v raziskavi izkaže za ključnega pri kvaliteti komuniciranja in posledično dobrih poslovnih rezultatov podjetja. S praktičnim delom ter končnimi ugotovitvami opredelimo tudi obe kulturi glede na različne navedene tipologije in teorije, ki se v teoretičnem delu nanašajo na kulturo in tipe organizacijskih kultur. Tako pridobimo tudi strokovno opredeljen pogled na kulturne vzorce menedžerjev dveh regij podjetja Henkel.
Ključne besede: kulturna pogojenost, organizacijska kultura, medkulturna komunikacija, mednarodna korporacija, Henkel
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 5011; Prenosov: 66
Polno besedilo
Ogledov v tednu: 98 |
3. |
4. |
5. |
6. Prosti preudarek v upravnem postopkuMaruša Fortun, 2020 Opis: Prosti preudarek pomeni, da lahko uradna oseba na podlagi zakonskega pooblastila, pri istem dejanskem stanju, sprejme dve ali več odločitev, ki so si med seboj po vsebini različne, a so vse pravno pravilne. Razlika je le v ugodnem ali neugodnem izidu za stranko. Pojem prosti preudarek ima v slovenskem jeziku več sinonimov, kot so ''diskrecija'', ''diskrecijska pravica'', ''diskrecijsko pooblastilo''. Najpogosteje se odloča po prostem preudarku v konkretnih upravnih zadevah, torej v okviru upravnega postopka, katerega rezultat je posamičen upravni akt, s katerim se odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Uradna oseba pri odločanju na podlagi diskrecijske pravice izmed več pravno dopustnih odločitev izbere tisto, ki je glede na okoliščine konkretnega primera in javno korist najbolj ustrezna, primerna oziroma smotrna. Odločba, izdana na podlagi diskrecijske pravice, mora biti izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano. Takšna odločba mora vsebovati navedbo predpisa, ki uradno osebo pooblašča za odločanje na podlagi diskrecijske pravice ter mora biti obrazložena predvsem v tistem delu, kjer je bila diskrecija uporabljena. Odločanje po prostem preudarku je pravno vezano. Pri njem je potrebno upoštevati tako načelo zakonitosti, ki preprečuje samovoljno odločanje, kot tudi načelo enakega varstva pravic in načelo sorazmernosti, ki uradno osebo zavezuje, da v podobnih primerih sprejema podobne odločitve, v različnih primerih pa sprejema tako različne odločitve, kot je to proporcionalno z razlikami, ki obstajajo v dejanskem stanju posameznih primerov.
Ključne besede: prosti preudarek, diskrecijska pravica, zakonsko pooblastilo, pravna vezanost, obrazložitev odločbe, javni interes, upravni postopek, orožje
Objavljeno: 29.06.2021; Ogledov: 2817; Prenosov: 0
Polno besedilo
Ogledov v tednu: 69 |
7. |
8. Pomen in ocena učinkov trgovinskega sporazuma med EU in članicami MercosurMojca Osredkar Mergole, 2024 Opis: Doktorska disertacija obravnava pomen in oceno učinkov trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in članicami Mercosurja. Globalizacija povečuje povezanost nacionalnih trgov in soodvisnost držav po vsem svetu, kar pomeni, da vse države razvijajo svoja gospodarstva v skladu z enotnimi pravili in predpisi, ki jih oblikujejo mednarodne organizacije. Liberalizacija trgovine velja za ključno politiko globalizacije. V raziskavi obravnavamo podlage za nastanek in pomen regionalnega trgovinskega sporazuma med EU in članicami Mercosur. Namen sprejetja sporazuma o prosti trgovini med državami članicami EU in državami članicami Mercosurja je postopna liberalizacija trgovine z blagom in storitvami ter odprtje trgov javnih naročil pogodbenic. Empirični del raziskave temelji na oceni učinkov sproščanja trgovinskih ovir na primeru trgovinskega sporazuma med državami članicami EU in državami članicami Mercosur ter ekonometrični oceni trgovinskih učinkov sporazuma ter učinkih na gospodarsko rast. V ekonometričnih ocenah so uporabljeni panelni podatki za obdobje med letoma 2009 in 2019. S faktorsko analizo z metodo glavnih komponent in gravitacijskim ekonometričnim modelom potrdimo, da obstajajo pomembne razlike v obsegu trgovanja med članicami EU in članicami Mercosurja. Različen vpliv sproščanja trgovinskih ovir na gospodarsko rast držav EU in držav Mercosurja identificiramo s korelacijo in panelno regresijo. Na osnovi rezultatov korelacije in panelne regresije potrdimo, da obstajajo razlike glede možnosti trgovanja v agroživilskem sektorju med državami EU in Mercosurja. S korelacijo preverimo razlike glede možnosti trgovanja Slovenije z državami članicami Mercosurja na področju agroživilske industrije. Omejitev raziskave predstavlja omejen časovni okvir razpoložljivih sekundarnih podatkov presečnih enot Na podlagi rezultatov potrdimo temeljno tezo doktorske disertacije, da sproščanje trgovinskih ovir v okviru regionalnega trgovinskega sporazuma med državami članicami EU in državami članicami Mercosurja prinaša ekonomske koristi. Raziskava predstavlja najnovejšo podlago za vrednotenje učinkov sproščanja trgovinskih ovir med državami EU in Mercosurjem ter pomembno prispeva k bazi znanja s podrobnejšim opisom pomena sprostitve trgovinskih ovir v agroživilskem sektorju kot pogoj za utrditev tržnega položaja EU podjetij in korak naprej v EU prizadevanjih za reformo kmetijstva v širšem družbenem smislu.
Ključne besede: trgovinski sporazum, EU, Mercosur, gravitacijski model, panelna regresija
Objavljeno: 18.04.2024; Ogledov: 60; Prenosov: 2
Polno besedilo
Ogledov v tednu: 60 |
9. PERCEPCIJE ŠTUDENTOV GLEDE ŠTUDIJA NA DALJAVO IN HIBRIDNEGA IZOBRAŽEVANJALejla Kasumovic, 2024 Opis: Študij na daljavo, ki ima sicer dolgo zgodovino, je z izbruhom epidemije Covid-19 doživel preobrazbo. Tradicionalno izobraževanje, ki temelji na fizični prisotnosti v učilnicah, je bilo prisiljeno preiti na digitalne platforme. Študij na daljavo se je izkazal za ključno rešitev v času, ko so bile fizične institucije zaprte, omogočal je kontinuirano izobraževanje z uporabo spletnih učilnic in videopredavanj. Hibridna oblika študija, ki združuje elemente študija na daljavo in tradicionalnega študija, študentom omogoča večjo prilagodljivost in interakcijo s profesorji ter sošolci.
V diplomski nalogi smo obravnavali percepcije študentov Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici o študiju na daljavo med epidemijo Covid-19 in o hibridni obliki študija po epidemiji. Raziskava je vključevala študente dodiplomskega univerzitetnega študijskega programa Socialni menedžment, pri čemer smo zajeli tako domače kot tuje študente. Za namen izvedbe raziskave smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja, in sicer metodo fokusnih skupin. Raziskava je pokazala, da so se med epidemijo Covid-19 percepcije študentov razlikovale, od izgube motivacije in potrebe po socializaciji pri študiju na daljavo do cenjenja tradicionalnega izobraževanja zaradi omejitev, ki jih prinaša študij na daljavo. Hibridni model izobraževanja je nekaterim študentom prinesel olajšanje in prilagodljivost, drugim pa dodatne izzive. Kljub temu so študenti priznali, da brez izkušenj s študijem na daljavo ne bi izbrali hibridnega izobraževanja. Kljub temu da raziskava ni odkrila večjih razlik v izkušnjah med domačimi in tujimi študenti, so slednji pogosteje izbrali hibridno obliko.
V zaključku raziskava predlaga nadaljnje raziskovanje hibridnega izobraževanja, saj le-to predstavlja relativno novo prakso v slovenskem izobraževalnem sistemu. To odpira vprašanja o dolgoročnih vplivih in učinkovitosti te oblike študija v primerjavi s tradicionalnimi pristopi in nakazuje, kako bo to vplivalo na prihodnje generacije študentov ter oblikovanje izobraževalnih sistemov po svetu.
Ključne besede: Epidemija Covid-19, študij na daljavo, hibridno izobraževanje, online, percepcije.
Objavljeno: 17.04.2024; Ogledov: 58; Prenosov: 1
Polno besedilo
Ogledov v tednu: 57 |
10. Poslovni načrt za izgradnjo turističnega kompleksa TalismanAnika Jarc, 2017 Opis: Slovenija obiskovalcem nudi visoko kakovostna doživetja in lahko zadovolji tudi
pričakovanja zahtevnih obiskovalcev. Je raznovrstna država s pestro ponudbo naravnih lepot
‒ vse od alpskih vrhov do jadranske obale. Dežela, kjer lahko ljubitelji vina in kulinarike
uživajo ob lokalni ponudbi vrhunskih kuharjev ter svetovno znanih vinarjev. Slovenija
predstavlja varno in mirno okolje v neokrnjeni naravi ter daje občutek butičnosti.
Turistični inovatorji v tujini se hitro prilagajajo povpraševanju in obiskovalcem že dlje časa
nudijo edinstvene, drugačne nastanitve od običajnih hotelov, apartmajev ter kampov. Tako
kot v tujini se povpraševanje po drugačnih oblikah preživljanja dopusta povečuje tudi v
Sloveniji. Glamping pomeni drugačnost, pomeni inovativno nastanitev v osrčju narave z
udobjem, ki ga običajno pričakujemo v hotelih.
V diplomskem delu sem za lasten primer glampinga z apartmaji v obliki hišk na drevesu
izdelala poslovni načrt. S pomočjo teorije iz domače in tuje strokovne literature, sem
obravnavala področje turizma v Sloveniji, trendov v turizmu, koncept trajnostnega in eko-
turizma s poudarkom na glampingu. S pregledom obstoječih javno dostopnih virov in
zbiranjem podatkov sem pridobila podrobnejši vpogled v tržišče nastanitvenih zmogljivosti na
ciljnem področju. Analizirala sem priložnosti, prednosti, nevarnosti in slabosti. Izvedla sem
tržno raziskavo in analizo, v katero sem vključila potencialne obiskovalce turističnega
kompleksa in pridobila podatke o potencialnih obiskovalcih, njihovih željah in pričakovanjih.
Na podlagi pridobljenih podatkov sem sestavila trženjski in finančni načrt. Predstavila sem
terminski načrt ključnih aktivnosti in opozorila na kritična tveganja ter možne rešitve. Ključna
ugotovitev poslovnega načrta je, da obstaja trg za poslovno zamisel in je poslovna investicija
smiselna.
Ključne besede: Slovenija, turizem, podjetje, poslovni načrt, trženje, razvoj, management
Objavljeno: 30.09.2017; Ogledov: 6635; Prenosov: 657
Polno besedilo
Ogledov v tednu: 57 |