Statistika ReVIS

A+ | A- | SLO | ENG

Opis: Ekonomske in socialne pravice so pravice pozitivnega statusa. Zato zahtevajo aktivno dejavnost na področju zagotavljanja in uresničevanja pravic in tudi njihovega varstva. Ekonomske pravice zagotavljajo posamezniku pravico do lastnine, pravico do dedovanja in pravico do proste izbire zaposlitve. Gre za zagotavljanje premoženjske varnosti in svobode. Socialne pravice pa naj bi zagotavljale vsaj možnosti za preživetje, še raje pa dostojno življenje vsakega posameznika. Socialne pravice ščitijo predvsem tiste najbolj ranljive skupine prebivalstva (invalidi, brezposelni). Ekonomske in socialne pravice so varovane na mednarodni, regionalni in nacionalni ravni. Kljub široki ureditvi pa še vedno prihaja do kršitev ekonomskih in socialnih pravic. Pri njihovem varstvu ima izjemno pomembno vlogo Ustavno sodišče Republike Slovenije, ki odloča o ustavnosti zakonov in drugih predpisov, ki urejajo pravice, in ščiti posameznike, ko pride do kršitve njihovih pravic. S tem nastaja sodna praksa, v kateri sodišče dodatno razlaga Ustavo, oblikuje načela, zapolnjuje pravne praznine itd. Cilj naloge je prikazati ureditev, varstvo in vsebino ekonomskih in socialnih pravic skozi ustavnosodno prakso Slovenije. Za doseganje ciljev je uporabljena deskriptivna metoda, s pomočjo katere je opisan teoretični del naloge. Uporabljena je tudi raziskovalna metoda s poudarkom na preučevanju ustavnosodne prakse.
Ključne besede: socialne pravice, ekonomske pravice, socialna država, sodna praksa, človekove pravice, ustavno pravo
Objavljeno: 03.04.2019; Ogledov: 2735; Prenosov: 141
Polno besedilo
Ogledov v tednu: 68

Opis: Diskrecijska pravica in nedoločeni pravni pojmi v marsikaterem pogledu s strani družbe niso obravnavani kot pozitivna, temveč prej kot dodatna pravica, podeljena upravnemu organu. Če pogledamo iz drugega zornega kota, pa se v vsakdanjem življenju lahko srečamo z vrsto nepričakovanih situacij, ki jih ni moč predvideti vnaprej. Diplomsko delo nazorno opredeli omenjene pojme v povezavi s temeljnimi načeli, ki morajo biti strogo upoštevana za izdajo zakonite upravne odločbe,izdane na podlagi prostega preudarka.Odločanje po prostem preudarka ne sme biti samovoljno, pravno nevezano ali arbitrarno. Diskrecija je upravnemu organu podeljena zgolj na podlagi zakonske ali podzakonske norme, pri tem pa se srečuje z več omejitvami. Posamični upravni akt mora biti izdan v mejah pooblastila, v skladu z namenom danega pooblastila, biti pa mora tudi utemeljen in obrazložen.Te omejitve tako izpodbijajo domnevo o samovoljnem oziroma arbitrarnem delovanju pristojnega organa. Ker v praksi prihaja tudi do kršitve ali zlorabe diskrecijske pravice, pa so vsakemu posamezniku kot pravno varstvo zagotovljena tudi ustrezna pravna sredstva, v primeru nezakonitega poseganja v pravice, obveznosti ali druge pravne koristi strank v postopku. Za širši pogled na prosti preudarek pa diplomsko delo zajema tudi primerjavo z njegovo ureditvijo v nekaterih drugih evropskih državah ter razmerje med institutoma diskrecijske pravice in nedoločenih pravnih pojmov.
Ključne besede: diskrecija, prosti preudarek, nedoločeni pravni pojmi, javni interes, pravna država, zakonitost
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 5836; Prenosov: 405
Polno besedilo
Ogledov v tednu: 55

Opis: Magistrsko delo Ciljno iskanje oseb obravnava iskanje oseb kot eno izmed pozabljenih ali zapostavljenih področij dela policije, katerega razvoj je vse od nastanka samostojne države R Slovenije obstal na začetni točki. Sam pojem iskanje oseb, ki predstavlja osnovo ali podlago za ciljno iskanje oseb, ostaja nepojasnjen in nedefiniran medtem, ko je pojem ciljnega iskanja oseb določen in zapisan kot intenzivna in načrtovana metoda dela za izsleditev posebej izbrane osebe, ki se jo išče zaradi prijetja. Vendar je med teorijo in prakso velika razlika. Šele zadnje leto ali dve posamezniki v policijskih vrstah načrtno in intenzivno iščejo iskane osebe, medtem ko je iskanje in prijetje oseb še vedno v 90 odstotkih stvar naključja. Morebiti je za zatečeno stanje potrebno iskati krivca na strani Policije in tistih, ki krojijo razvoj slovenske policije in oblikujejo njene strateške cilje, morebiti pa na strani organov pregona in pravosodja in njihovega mačehovskega odnosa do tega področja. Ciljno iskanje oseb je specifično področje dela, katerega bistvena značilnost je ali bi moralo biti tesno sodelovanje organov preiskave, pregona ter pravosodnih organov, čeprav temu ni tako. Izvajanje nalog iz tega področja predstavlja izključno samo zagotovitev obdolženčeve navzočnosti v kazenskem postopku in zagotovitev izvršitve kazni zapora in ne preiskovanje kaznivih dejanj. Težava pa je v tem, dana primer policija zaključek svojega dela vidi v podani kazenski ovadbi. Tožilstvo vidi zaključek svojega dela v izdani pravnomočni sodbi. Sodišče vidi zaključek svojega dela v izpeljanem sodnem postopku tako ali drugače. Nihče od teh treh ključnih akterjev ne vidi problema v trenutni situaciji. Izjema so le mediji, ki občasno polnijo časopisne in internetne strani z neuspehi slovenske policije, tožilstva in sodnega sistema pri iskanju obdolžencev ali obsojencev na begu ter s tem ustvarjajo popolnoma napačen pritisk na le-te. In prav zaradi teh pritiskov policija, tožilstvo in sodstvo na vrat in nos iščejo neke rešitve, namesto da bi s pravilnim pristopom in sodelovanjem vpeljali ciljno iskanje oseb v redno, strokovno in visoko učinkovito nalogo ne samo policije, temveč celotnega mehanizma od policije, tožilstva do sodišča.The master's thesis "Target search of persons" deals with the search of persons as one of the forgotten and neglected areas of the police department. This area of police work basically hasn't developed ever since Republic of Slovenia became an independent state. The basic notion of searching persons, providing the basis or a platform for a targeted search, remains unclear and undefined; however the definition of a targeted search of persons is set and is considered to be an intensive and planned work method to track down a specific person sought to be apprehended. There is however a major difference between theory and practice. It is true that in the past year or two several individuals in the ranks of the police department have begun to actively and intensively search for persons, yet the fact remains that in 90 % of the cases, the search and the apprehension are a matter of coincidence. One could blame the police department for the current stalemate situation, while some of the blame could be put on the shoulders of people responsible for the strategy and development of the Slovenian Police; one could also blame the enforcement authority and the justice department for their ignorant attitude towards this area of police work. Target search of persons is a specific area of work, which requires a full cooperation between the searching authority, enforcement authority and the judicialauthority. Unfortunately, that is currently not the case. The execution of tasks in this area includes only the assurance of the defendant's presence and the assurance of executing the prison sentence; it does not include the investigation of criminal acts. The problem is that the police sees its final results once the criminal charges have been issued. The public prosecutor's office concludes its work once a verdict has been reached. The court sees its final results one way or the other once all the courtproceedings have been concluded. The problem is that none of these three parties really recognize the seriousness of the current situation. The only exception are the media, which are quick to fill their newspaper or internet pages with headlines of how the police, the prosecutor's office or the judicial system failed to find defendants or convicts on the run, therefore creating unnecessary pressure for all parties involved. This kind of pressure then forces the police, the prosecutor's office and the court to frantically look for quick solutions instead of cooperating and choosing a proper approach such as implementing target search of persons to become a regular, professional and highly efficient task of not only the police department, but of the prosecutor's office and the court as well.
Ključne besede: tiralica, ciljno iskanje oseb, obdolženec, obsojenec, pooblastila, zakonodaja, človekove pravice
Objavljeno: 24.07.2018; Ogledov: 1556; Prenosov: 175
Polno besedilo
Ogledov v tednu: 49

Opis: V magistrskem delu je predstavljen razvoj strateškega koncepta odkrivanja in preprečevanja organizirane kriminalitete na mednarodni ravni, v okviru Evropske unije in na nacionalni ravni ter ukrepi, ki naj bi pripomogli k učinkovitejšemu zoperstavljanju temu relativno novemu družbenemu fenomenu. Mednarodna skupnost na ta kriminalni izziv v preteklosti ni odgovarjala usklajeno. Kljub množici sprejetih ukrepov, le-ti niso bili zadostni in sistemsko povezani. Glede na kazalce in napovedane trende ter vire ogrožanja s strani organiziranih kriminalnih združb, bi bilo potrebno nadgraditi obstoječo ali celo oblikovati novo razvojno paradigmo na tem področju. Organizirana kriminaliteta ima transnacionalne značilnosti in brez izgradnje skupne mednarodne strategije in sodelovanja v njenem preiskovanju smo obsojeni na neuspeh. Ob tem tudi ne gre spregledati dejstva, da s klasičnimi preiskovalnimi metodami praktično ni več mogoče učinkovito preiskovati hujših kaznivih dejanj, sploh pa dejavnosti organiziranih kriminalnih združb. Uporaba prikritih preiskovalnih ukrepov predstavlja zato nekakšen ˝sine qua non˝ sodobnega odkrivanja teh dejavnosti, pri čemer so čeri njihove čezmerne uporabe in s tem tudi možnosti kršenja človekovih pravic večstranske. Različna organiziranost preiskovalnih organov posameznih držav, neenotni dokazni standardi in pravne podlage za uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov ter njihova časovna omejenost v dobršni meri zmanjšujejo ali celo onemogočajo učinkovitost zoperstavljanja hujšim oblikam kaznivih dejanj in organizirani kriminaliteti. Na podlagi primerjalne analize teh standardov med posameznimi državami smo opredelili spremembe, ki bi lahko tako na sistemski, zakonodajni in operativni ravni omogočile višjo raven usklajenosti v slovenski preiskovalni praksi in s tem zagotovili učinkovitejše zoperstavljanje dejavnostim organiziranih kriminalnih združb.
Ključne besede: organizirana kriminaliteta, mednarodna varnost, nacionalna varnost, obveščevalno vodena policijska dejavnost, kriminalistično-obveščevalni model preiskovanja, prikriti preiskovalni ukrepi, človekove pravice, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 22.08.2017; Ogledov: 4479; Prenosov: 132
Polno besedilo
Ogledov v tednu: 41

Opis: Mladinski turizem je vzpenjajoča oblika turističnih potovanj. Mladi zahtevajo inovativne in pestre produkte, ki jim v družbi omogočajo poistovetenje, edinstvenost ter status. Poleg samega odkrivanja in spoznavanja destinacije, družbe in kulture mora ponudba mladim vzajemno ponujati socialno bohotenje, notranji mir ter izobraževanje. Veliko povpraševanje zahteva pestro ponudbo in pestra ponudba omogoča nepreverjenim in cenenim ponudnikom vstop na trg. Kvaliteta in tradicija sta dragi, trendi kratkoročni in zato potovalne agencije nujno potrebujejo visoko stopnjo prepoznavnosti, izoblikovano identiteto ter pozitiven in želen imidž. Močna blagovna znamka je rešitev za pestro ponudbo ter prepoznavnost v poplavi konkurence. Blagovna znamka je dodana vrednost ponudbi podjetja, stranke v njej najdejo sebe in zapolnijo svoja čustva. Močna blagovna znamka potovalnim agencijam prinaša zvestobo, preverjeno kakovost in pozitivne asociacije, ki jo dvigujejo nad konkurenco ter s tem omogočajo boljše in učinkovitejše poslovanje. Najpomembnejša gradnika blagovne znamke sta identiteta blagovne znamke in imidž blagovne znamke, ki vzajemno omogočata preboj na trgu ter dodano vrednost blagovne znamke v očeh potrošnikov – identiteta kot jasna in globoko razdelana vsebina, ki riše pot vsem upravljalcem blagovne znamke ter imidž, ki predstavlja psihološko vrednost blagovne znamke v očeh potrošnikov. V diplomskem delu predstavljam potovalno agencijo Collegium Mondial Travel, ki je največji ponudnik potovanj za mlade v Sloveniji. Pestra ponudba, zelo širok spekter potrošnikov ter več kot 20-letna tradicija in visoka prepoznavnost na trgu turistične ponudbe so bili ključni pri odločitvi za raziskavo imidža in identitete blagovne znamke Collegium. Prvi del diplomskega dela sem namenil splošnemu poznavanju, vlogi, oblikovanju, različnim vrstam ter gradnikom oz. deležnikom blagovnih znamk. V drugem delu sem podrobneje opredelil identiteto in imidž blagovne znamke ter njune razlike in odnose pri grajenju močne blagovne znamke. Tretji del diplomskega dela je namenjen predstavitvi potovalne agencije Collegium Mondial Travel ter raziskavi imidža in identitete blagovne znamke Collegium.
Ključne besede: blagovna znamka, imidž, identiteta, deležniki blagovne znamke, potovalna agencija.
Objavljeno: 09.03.2018; Ogledov: 2112; Prenosov: 214
Polno besedilo
Ogledov v tednu: 39