Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Statistika ReVIS
A+ | A- | SLO | ENG


Največkrat ogledana gradiva tedna (zadnjih 7 dni).

1.
Diskrecijska pravica in nedoločeni pravni pojmi
Lara Kodran, 2018

Opis: Diskrecijska pravica in nedoločeni pravni pojmi v marsikaterem pogledu s strani družbe niso obravnavani kot pozitivna, temveč prej kot dodatna pravica, podeljena upravnemu organu. Če pogledamo iz drugega zornega kota, pa se v vsakdanjem življenju lahko srečamo z vrsto nepričakovanih situacij, ki jih ni moč predvideti vnaprej. Diplomsko delo nazorno opredeli omenjene pojme v povezavi s temeljnimi načeli, ki morajo biti strogo upoštevana za izdajo zakonite upravne odločbe,izdane na podlagi prostega preudarka.Odločanje po prostem preudarka ne sme biti samovoljno, pravno nevezano ali arbitrarno. Diskrecija je upravnemu organu podeljena zgolj na podlagi zakonske ali podzakonske norme, pri tem pa se srečuje z več omejitvami. Posamični upravni akt mora biti izdan v mejah pooblastila, v skladu z namenom danega pooblastila, biti pa mora tudi utemeljen in obrazložen.Te omejitve tako izpodbijajo domnevo o samovoljnem oziroma arbitrarnem delovanju pristojnega organa. Ker v praksi prihaja tudi do kršitve ali zlorabe diskrecijske pravice, pa so vsakemu posamezniku kot pravno varstvo zagotovljena tudi ustrezna pravna sredstva, v primeru nezakonitega poseganja v pravice, obveznosti ali druge pravne koristi strank v postopku. Za širši pogled na prosti preudarek pa diplomsko delo zajema tudi primerjavo z njegovo ureditvijo v nekaterih drugih evropskih državah ter razmerje med institutoma diskrecijske pravice in nedoločenih pravnih pojmov.
Ključne besede: diskrecija, prosti preudarek, nedoločeni pravni pojmi, javni interes, pravna država, zakonitost
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 3688; Prenosov: 293
.pdf Polno besedilo
Ogledov v tednu: 80

2.
Organizirani kriminal kot vir ogrožanja mednarodne in nacionalne varnosti
Bor Jeglič, 2016

Opis: V magistrskem delu je predstavljen razvoj strateškega koncepta odkrivanja in preprečevanja organizirane kriminalitete na mednarodni ravni, v okviru Evropske unije in na nacionalni ravni ter ukrepi, ki naj bi pripomogli k učinkovitejšemu zoperstavljanju temu relativno novemu družbenemu fenomenu. Mednarodna skupnost na ta kriminalni izziv v preteklosti ni odgovarjala usklajeno. Kljub množici sprejetih ukrepov, le-ti niso bili zadostni in sistemsko povezani. Glede na kazalce in napovedane trende ter vire ogrožanja s strani organiziranih kriminalnih združb, bi bilo potrebno nadgraditi obstoječo ali celo oblikovati novo razvojno paradigmo na tem področju. Organizirana kriminaliteta ima transnacionalne značilnosti in brez izgradnje skupne mednarodne strategije in sodelovanja v njenem preiskovanju smo obsojeni na neuspeh. Ob tem tudi ne gre spregledati dejstva, da s klasičnimi preiskovalnimi metodami praktično ni več mogoče učinkovito preiskovati hujših kaznivih dejanj, sploh pa dejavnosti organiziranih kriminalnih združb. Uporaba prikritih preiskovalnih ukrepov predstavlja zato nekakšen ˝sine qua non˝ sodobnega odkrivanja teh dejavnosti, pri čemer so čeri njihove čezmerne uporabe in s tem tudi možnosti kršenja človekovih pravic večstranske. Različna organiziranost preiskovalnih organov posameznih držav, neenotni dokazni standardi in pravne podlage za uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov ter njihova časovna omejenost v dobršni meri zmanjšujejo ali celo onemogočajo učinkovitost zoperstavljanja hujšim oblikam kaznivih dejanj in organizirani kriminaliteti. Na podlagi primerjalne analize teh standardov med posameznimi državami smo opredelili spremembe, ki bi lahko tako na sistemski, zakonodajni in operativni ravni omogočile višjo raven usklajenosti v slovenski preiskovalni praksi in s tem zagotovili učinkovitejše zoperstavljanje dejavnostim organiziranih kriminalnih združb.
Ključne besede: organizirana kriminaliteta, mednarodna varnost, nacionalna varnost, obveščevalno vodena policijska dejavnost, kriminalistično-obveščevalni model preiskovanja, prikriti preiskovalni ukrepi, človekove pravice, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 22.08.2017; Ogledov: 2401; Prenosov: 96
.pdf Polno besedilo
Ogledov v tednu: 39

3.
4.
5.
Student data mining solution - knowledge management system related to higher education institutions
Srečko Natek, Moti Zwilling, 2014

Opis: Higher education institutions (HEIs) are often curious whether students will be successful or not during their study. Before or during their courses the academic institutions try to estimate the percentage of successful students. But is it possible to predict the success rate of students enrolled in their courses? Are there any specific student characteristics, which can be associated with the student success rate? Is there any relevant student data available to HEIs on the basis of which they could predict the student success rate? The answers to the above research questions can generally be obtained using data mining tools. Unfortunately, data mining algorithms work best with large data sets, while student data, available to HEIs, related to courses are limited and falls into the category of small data sets. Thus, the study focuses on data mining for small student data sets and aims to answer the above research questions by comparing two different data mining tools. The conclusions of this study are very promising and will encourage HEIs to incorporate data mining tools as an important part of their higher education knowledge management systems.
Ključne besede: data mining, knowledge management system, student's success rate, data mining for small data set, higher education institutions, educational data mining
Objavljeno: 19.02.2016; Ogledov: 4675; Prenosov: 193 
(1 glas)
URL Polno besedilo
Ogledov v tednu: 28

6.
DRUŽBENA ODGOVORNOST V DRUŽINSKIH PODJETJIH V SLOVENIJI
Valentina Kralj, 2020

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali družbeno odgovornost v družinskih podjetjih v Sloveniji s pomočjo kvalitativne raziskave, na podlagi internih podatkov izbranih družinskih podjetij v Sloveniji. Na podlagi analize smo oblikovali ugotovitve o manifestaciji družbene odgovornosti v manjših družinskih podjetjih ter zaključili nalogo z razmišljanjem o vlogi družbene odgovornosti v družinskih podjetjih ter o možnostih izboljšav na tem področju v prihodnje. Predpostavljali smo, da je družbena odgovornost v slovenskih manjših družinskih podjetjih dobro razvita in da presega zgolj donatorsko dejavnost ter ugotovili, da predpostavka, na podlagi katere smo oblikovali raziskovalno vprašanje, drži. Ključne besede: družbena odgovornost, družinska podjetja, družinsko podjetništvo, trajnostni razvoj
Ključne besede: družbena odgovornost, družinska podjetja, družinsko podjetništvo, trajnostni razvoj
Objavljeno: 24.06.2020; Ogledov: 51; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo
Ogledov v tednu: 27

7.
8.
9.
Novosti evropske zakonodaje o zaščiti poskusnih živali
Nina Tršelič, 2016

Opis: Poskusi na živalih (vivisekcija) so različne metode, pri katerih se za biomedicinski razvoj uporabljajo žive živali.Evropska konvencija za zaščito vretenčarjev, ki se uporabljajo v poskusne in druge znanstvene namene je prvi mednarodni predpis o zaščiti tovrstnih živali. S sklepom Sveta EU je pogodbenica omenjene Konvencije ETS 123 postala tudi EUin s tem na mednarodni ravni priznala pomen zaščite in dobrobiti poskusnih živali.Direktiva 68/609/EGS povzema določila Konvencije ETS 123, vendar ima za razliko od nje zakonodajno moč, kar pomeni dolžnost vseh držav članic, da predpisane zahteve Konvencije ETS 123 prek nacionalne zakonodaje vnesejo v svoj pravni sistem. Namen njenega sprejetja je bilo predvsem usklajevanje nacionalnih zakonodaj, in sicer v smislu enotnih ukrepov za zaščito poskusnih živali. Z leti, razvojem in novimi znanstvenimi dognanji na tem področju pa je zaradi preohlapnih določb Konvencije ETS 123 spet začelo prihajati do čedalje večjih razhajanj med državami članicami. Novosti evropske zakonodaje na tem področju so torej posledica revizije Direktive 86/609/EGS.Nova Direktiva 2010/63/EU je prinesla številne novosti in izboljšave. Eno od pomembnejših je načelo 3R, ki vključuje zamenjavo poskusov z živalmi z alternativnimi metodami, zmanjšanje števila poskusnih živali ter izboljšanje metod in oskrbe živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene. Določila te direktive naj bi bila prava pot k popolni prepovedi poskusov na živalih, za kar se je leta 2013 v okviru evropske državljanske pobude zavzelo ogromno število evropskih državljanov.Uporaba živali v poskusne namene torej ni novost, temveč stoletja stara praksa. Vivisekcija je v preteklosti do neke mere sicer bila uporabna, vendar lahko v letu 2016 z gotovostjo trdimo, da z razvojem številnih novih metod postaja čedalje bolj neuporabna. Prve alternativne metode so se namreč izkazale za izjemno uspešne, celo bolj kot poskusi na živalih, so veliko manj tvegane in bolj humane.
Ključne besede: poskusne živali, Konvencija ETS 123, Direktiva 2010/63EU, Zakon o zaščiti živali, načelo 3R, evropska državljanska pobuda, alternativne metode
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 950; Prenosov: 63
.pdf Polno besedilo
Ogledov v tednu: 23

10.
Sodna oligarhija
Tjaša Ozimek, 2020

Opis: Dediščina totalitarnega režima je velik del pravosodja v Sloveniji. Kljub osamosvojitvi od totalitarne države, v kateri so bile hudo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kjer pravna država ni delovala, pa je trenutno stanje drugačno od pričakovanega. Ustavna demokracija obstaja zgolj na papirju, prihaja pa do razhajanj med deklariranim in realnim. Slovenija namreč predstavlja državo z neodvisnim sodstvom, a odvisnimi sodniki. Slednje vodi v vse več kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pri čemer imunski sistem pravosodja ne deluje. Vodstvene strukture držijo oblast v svojih rokah, tudi za ceno kršitev teh temeljnih pravic, kar se odraža v številnih neustavnih sodnih odločbah. Pri tem nam Ustavno sodišče vrača upanje v pravno državo, pri čemer korektno in strokovno delo Ustavnega sodišča moti Vrhovno sodišče. Na pomembnih mestih v sodstvu sedijo ljudje, ki so navajeni ponižnosti, sebe pa doživljajo kot birokrata. Takšni sodniki se zatečejo k formalistični predstavi besed, se skrivajo za zakoni, črkami in besedami, in kot taki želijo ostati anonimni. Takšni sodniki delujejo v čredi, odgovornost za njihovo nestrokovno delo pa se na ta način razprši. Največja odgovornost za ne delovanje imunskega sistema sodstva gre predsedniku Vrhovnega sodišča, ki je v resnici prvi med enakimi, kar pomeni, da bi moral biti najboljši v vseh kvalitetah, ki jih sodnik mora imeti, njegovo pravno znanje bi moralo biti izstopajoče, predvsem pa mora biti izjemno moralna oseba. Vse našteto vodi v stanje v pravosodju, ki mu pravimo sodna oligarhija.
Objavljeno: 23.03.2020; Ogledov: 219; Prenosov: 73
.pdf Polno besedilo
Ogledov v tednu: 22