Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Statistika ReVIS
A+ | A- | SLO | ENG


Največkrat ogledana gradiva tedna (zadnjih 7 dni).

1.
2.
Diskrecijska pravica in nedoločeni pravni pojmi
Lara Kodran, 2018

Opis: Diskrecijska pravica in nedoločeni pravni pojmi v marsikaterem pogledu s strani družbe niso obravnavani kot pozitivna, temveč prej kot dodatna pravica, podeljena upravnemu organu. Če pogledamo iz drugega zornega kota, pa se v vsakdanjem življenju lahko srečamo z vrsto nepričakovanih situacij, ki jih ni moč predvideti vnaprej. Diplomsko delo nazorno opredeli omenjene pojme v povezavi s temeljnimi načeli, ki morajo biti strogo upoštevana za izdajo zakonite upravne odločbe,izdane na podlagi prostega preudarka.Odločanje po prostem preudarka ne sme biti samovoljno, pravno nevezano ali arbitrarno. Diskrecija je upravnemu organu podeljena zgolj na podlagi zakonske ali podzakonske norme, pri tem pa se srečuje z več omejitvami. Posamični upravni akt mora biti izdan v mejah pooblastila, v skladu z namenom danega pooblastila, biti pa mora tudi utemeljen in obrazložen.Te omejitve tako izpodbijajo domnevo o samovoljnem oziroma arbitrarnem delovanju pristojnega organa. Ker v praksi prihaja tudi do kršitve ali zlorabe diskrecijske pravice, pa so vsakemu posamezniku kot pravno varstvo zagotovljena tudi ustrezna pravna sredstva, v primeru nezakonitega poseganja v pravice, obveznosti ali druge pravne koristi strank v postopku. Za širši pogled na prosti preudarek pa diplomsko delo zajema tudi primerjavo z njegovo ureditvijo v nekaterih drugih evropskih državah ter razmerje med institutoma diskrecijske pravice in nedoločenih pravnih pojmov.
Ključne besede: diskrecija, prosti preudarek, nedoločeni pravni pojmi, javni interes, pravna država, zakonitost
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 1994; Prenosov: 174
.pdf Polno besedilo
Ogledov v tednu: 42

3.
Pravica do poštenega sojenja v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice
Ana Kreft, 2017

Opis: Naslov magistrskega dela je Pravica do poštenega sojenja v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice. Slovenija je leta 1993 postala članica Sveta Evrope, naslednje leto pa je ratificirala Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in svoboščin (EKČP) ter pripadajoče protokole. Tudi v Ustavi Republike Slovenije so človekove pravice in svoboščine posebej obravnavane v svojem poglavju. Pravica do poštenega sojenja je ena izmed človekovih pravic, ki jo varuje 6. člen EKČP. Po podatkih Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)je kršitev 6. člena EKČP med najpogostejšimi kršitvami Konvencije. V magistrskem delu je predstavljena sodna praksa ESČP glede pravice do poštenega sojenja po njenih elementih: neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče, javnost sojenja, sojenje v razumnem roku, domneva nedolžnosti, seznanitev z obtožbo, pravica do obrambe, pravica do zagovornika, enakost orožij in pravica do brezplačnega tolmača. Predstavljeni so tudi podatki o kršitvi 6. člena po državah pogodbenicah in v Sloveniji ter sojenje v razumnem roku na ESČP.
Objavljeno: 21.08.2018; Ogledov: 1051; Prenosov: 100
.pdf Polno besedilo
Ogledov v tednu: 40

4.
Centri za socialno delo
Anja Čujec, 2016

Opis: Diplomska naloga obravnava delovanje centrov za socialno delo. Navaja njihova dela, dejavnosti, organizacijo ter temeljna načela. Natančno obravnava pojme, ki se najpogosteje uporabljajo v centrih za socialno delo - socialni primer, socialni delavec, socialna težava, socialna politika, socialna varnost, socialno skrbstvo, socialno varstvo, socialno zavarovanje in seveda tudi socialni problem. Navedena je tudi zgodovina razvoja socialnega dela. Navedene in opisane so tudi ustanove, ki so potrebne za dobro delovanje sociale. Poleg centrov za socialno delo so tukaj še drugi socialnovarstveni domovi. Opisani so materinski domovi, svetovalnice, stanovanjske skupine, centri za neodvisno življenje invalidov. Obravnava Center za socialno delo (CSD) Tolmin ter njegove dejavnosti in obseg strokovnih delavcev. Navedene so najpomembnejše dejavnosti, ki jih CSD Tolmin opravlja. Te so denarna socialna pomoč, otroški dodatek, prva socialna pomoč, pomoč ob rojstvu otroka in štipendiranje. V diplomskem delu je predstavljena tudi statistika za otroški dodatek, pomoč ob rojstvu otroka, dodatek za veliko družino in dodatek za nego otroka.
Ključne besede: socialno delo, center za socialno delo, socialni delavci, materinski domovi, svetovalno delo, stanovanjske skupine, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 731; Prenosov: 98
.pdf Polno besedilo
Ogledov v tednu: 36

5.
Odškodninska odgovornost zdravnika zaradi kršitve pojasnilne dolžnosti
Alesia Koletič, 2016

Opis: Moderno odškodninsko pravo se ukvarja predvsem s tem, kdaj in kako naj oškodovanec dobi povrnjeno že povzročeno škodo oziroma kako naj se izogne škodi, ki mu grozi. To je predvsem odraz miselnosti, da škode ni dolžan nositi tisti, ki jo je utrpel, ampak naj mu pravo pomaga škodo odpraviti ali ublažiti. Osrednji subjekt odškodninskega prava je oškodovanec in ne povzročitelj škode. Odškodninska odgovornost predstavlja tisto vrsto obligacijskega razmerja, v katerem je en subjekt zavezan drugemu povrniti povzročeno škodo, slednji pa je upravičen od prvega to povračilo zahtevati. Splošne predpostavke za uveljavljanje odškodninske odgovornosti, ki morajo biti izpolnjene so protipravnost, vzročna zveza ter škoda. Pojasnilna dolžnost zdravnika je zdravnikova dolžnost, da pacientu pojasni njegovo diagnozo, terapijo in način ter prognozo zdravljenja in posledice opustitve zdravljenja. Pacientu je s pravilno izpolnitvijo te zdravnikove dolžnosti zagotovljena ustavna pravica do samoodločbe in možnost, da na podlagi dejstev oblikuje svojo svobodno voljo. Vsebino, obseg, obličnost in trenutek pojasnila predpisuje zakon, vendar pa je pomembno, da zdravnik pojasnilo prilagodi vsakemu pacientu posebej. Zakonsko urejeni so tudi primeri, v katerih pojasnilo ni potrebno. Odškodninsko odgovornost zdravnika je mogoče uveljavljati na dveh temeljih, in sicer, kot poslovno (pogodbeno) ter neposlovno odškodninsko odgovornost (civilni delikt). Meja med poslovno in neposlovno odškodninsko odgovornostjo je tanka in kot kaže iz primerov sodne prakse se glede tega vprašanja opredeli sodišče.
Ključne besede: odškodninska odgovornost, pojasnilna dolžnost, zdravnik, pacient
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 1761; Prenosov: 132
.pdf Polno besedilo
Ogledov v tednu: 36

6.
E-volitve kot izraz razvitosti informacijske družbe
Anže Dular, 2015

Opis: Volilna participacija je v večini sodobnih demokracij zadnjih nekaj let v upadu. Pri tem Slovenija ni nikakršna izjema. Obstajajo različni razlogi, zakaj volivci izgubljajo zanimanje za volitve. Eden izmed njih je zagotovo tradicionalen način glasovanja, ki marsikaterega mladega volivca in druge demotivira k udeležbi. E-volitve so lahko ena od rešitev za izboljšanje demokratičnega deficita v Sloveniji. Marsikje so bile uvedene z namenom izboljšanja volilne udeležbe, racionalizacije, znižanja stroškov, pohitritve volilnega procesa in drugih razlogov. E-glasovanje je možno na dva načina: eden je uporaba posebnih elektronskih glasovalnih naprav, drugi pa je glasovanje prek interneta. Slovenija še ni izvedla e-volitev, vendar so bile že večkrat pobude za njihovo uveljavitev. Tako v tujini kot pri nas se postavljajo različni argumenti za ali proti, naj si bo to na področju tehnologije, zakonodaje, ekonomičnosti, varnosti ali tajnosti. V diplomski nalogi je zato pregled teoretičnega ozadja e-volitev, izkušenj v tujini in možnosti uporabe pri nas.
Ključne besede: e-volitve, e-demokracija, internetne volitve, elektronsko glasovanje, informacijska tehnologija, demokracija
Objavljeno: 21.08.2018; Ogledov: 551; Prenosov: 73
.pdf Polno besedilo
Ogledov v tednu: 36

7.
Ilegalne migracije beguncev v države Evropske unije
Tina Urdih, 2017

Opis: Evropa se sooča z množičnim prihodom beguncev, ki bežijo s svojih domov pred konflikti in vojnami, ker je njihovo življenje in življenje njihovih otrok ogroženo. Prihajajo v stiski, želijo le zavarovati svoja življenja in potrebujejo našo pomoč. V vsakdanjih pogovorih se najpogosteje uporablja izraza begunec ali migrant in dejansko strokovnjaki govorijo o t. i. mešanih migracijskih tokovih, saj so poti proti Evropi združili tako ljudje, ki bežijo, da si rešijo življenje (begunci), kot tudi ljudje, ki svoje domove zapuščajo v želji po boljšem življenju (ekonomski migranti). V svetu dnevno narašča število kriznih žarišč, ki so posledica človekovih dejanj ali naravnih nesreč in ki številne prisilijo k odhodu iz svoje države. V Evropi se širi ustvarjanje negativne klime. Večinska politika in mediji jih predstavljajo kot grožnjo, ki bo Evropejcem ogrožala njihovo kulturo in povečala kriminal. Magistrsko delo je posvečeno razpravi begunske problematike, s katero se srečuje Evropska unija in njene države članice.
Ključne besede: begunci, mednarodne migracije, migracijska politika, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 897; Prenosov: 114
.pdf Polno besedilo
Ogledov v tednu: 33

8.
Načelo sorazmernosti v slovenski ustavnosodni praksi
Sanda Aćimović, 2016

Opis: Načelo sorazmernosti je namenjeno omejevanju prekomernih posegov države v pravice posameznika. Prav tako je vodilo za zakonodajalca pri oblikovanju pravnih pravil. Sestavlja ga test legitimnosti, kjer je potrebno odgovoriti, ali je cilj, ki ga zasledujemo, ustavno dopusten. Test sorazmernosti je sestavljen iz treh vprašanj. Ali je ukrep primeren za dosego zastavljenega cilja, nujen v tej meri, da ne obstaja milejše sredstvo za dosego cilja, ter sorazmeren v ožjem smislu, ki pomeni tehtanje dveh prirejenih pravic. Načelo sorazmernosti predstavlja kriterij za reševanje ustavnih sodnih odločb. Uporaba testa sorazmernosti je obvezna za sodišča in državne organe, kadar posega na področje pravic posameznikov. Test sorazmernosti zahteva vrednotenje posameznih pravic ter zagotavlja, da pravica ne izgubi svojega bistva. Toliko bolj pride do izraza v kazenskem postopku, ko prihaja do omejevanja svobode posameznika. Ustavno sodišče ga uporablja tudi v primeru, ko prihaja do kolizije med dvema ustavnima pravicama v zasebnopravnih razmerjih. Ustavni sodniki v sklopu ustavnosodne presoje določajo vrednostna merila, na podlagi katerih je dopustno omejevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Ključne besede: ustavna sodišča, ustavnosodna presoja, načelo sorazmernosti, pravna država, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 1299; Prenosov: 136
.pdf Polno besedilo
Ogledov v tednu: 33

9.
Uporaba in nevarnosti spletnih socialnih omrežij med mladimi v Posavju
Karolina Pšeničnik, 2016

Opis: Uporaba spletnih socialnih omrežij se je v zadnjih letih močno povzpela. Med uporabniki so zelo aktivni tudi otroci in mladostniki. Spletna omrežja uporabljajo za klepetanje s prijatelji, igranje iger, ustvarjanje novih poznanstev, deljenje fotografij, všečkanje strani znanih ljudi, slik, statusov ipd. Med mladimi so trenutno najbolj uporabljena spletna socialna omrežja Facebook, Instagram in Snapchat. Pri njihovi uporabi redkokdo pomisli na nastavitve zasebnosti, posledice deljenja fotografij ter druge nevarnosti, ki prežijo na njih. Mladi, celo otroci mlajši od deset let, preživijo na socialnih omrežjih več ur na dan, kjer tekmujejo v številu dodanih prijateljev in sledilcev. Zato jih veliko sprejme prošnje prijateljstev od neznanih oseb in si s tem poveča možnost raznovrstnih napadov. Ne zavedajo se nevarnosti, kot so zlonamerna programska oprema, kraja osebnih podatkov, zloraba profilov, spletno nadlegovanje, zasvojenost in spolni napadalci. Največ lahko pri tem pomagajo starši z ozaveščanjem in informiranjem otrok, nadzorom ter s pogovorom, saj tako v otroku vzbudijo občutek varnosti in zagotovijo, da bodo otroci k njim prišli po nasvete in pomoč.
Ključne besede: spletna socialna omrežja, mladi, nevarnosti, starševski nadzor, varnost
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 1447; Prenosov: 79
.pdf Polno besedilo
Ogledov v tednu: 32

10.
Upravni spor polne jurisdikcije
Karina Škerl, 2016

Opis: Upravni spor polne jurisdikcije predstavlja obliko sodnega nadzora (kontrole) nad delom uprave, ki pri svojem delovanju izdaja upravne odločbe. Sodni nadzor poteka ločeno od samega upravnega postopka in je zaupan neodvisnim sodiščem. Zaradi zagotavljanja varstva zakonitosti je pomembna kontrola sodišč nad delom upravnih organov, saj so sodišča pri svojem delu vezana na ustavo in zakone. Upravni spor polne jurisdikcije je namenjen izključno presoji upravnih aktov, ki temeljijo na subjektivnem konceptu, ki izhaja iz same Ustave, in za katerega je značilno, da mora tožnik dokazati nezakonitost odločbe in prizadetost pravno varovanega interesa. Glede na pooblastila sodišča ločimo spor o zakonitosti dokončnega upravnega akta, pri katerem sodišče presoja le zakonitost upravnega akta in ne njegove smotrnosti oz. primernosti (naknadno je potrebna meritorna odločitev o zadevi), za razliko od upravnega spora polne jurisdikcije, kjer je pristojnost sodišča širša in sodišče odloča o zakonitosti upravnega akta, ki ga v primeru nezakonitosti tudi odpravi in pri tem še meritorno odloči o upravni zadevi. Kot zadnja možnost učinkovitega varstva pravic posameznika se odraža v nadomestitvi upravne odločbe, saj ima odločba o upravnem sporu polne jurisdikcije neposredni učinek na pravno razmerje in predstavlja izvršilni naslov. Pri upravnem sporu polne jurisdikcije morajo biti izpolnjeni zakonsko določeni pogoji o jasno določenem dejanskem stanju in vsebini tožbenega zahtevka, ki določa okvir, znotraj katerega odloča sodišče, ter zakonsko določene pogoje glede narave stvari. Problem se pojavi, ko upravno sodišče pri svojem odločanju posega v delovanje uprave, s tem ko prevzema upravno funkcijo, saj sodišče ni najprimernejši organ za presojanje javnega interesa, ki je opredeljen v zakonodaji. Zato je pomembno, da nadzorstvena funkcija sodišča ne konkurira upravni funkciji.
Ključne besede: upravni spor, upravni postopek, sodišča, sodne odločbe, človekove pravice, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 1280; Prenosov: 105
.pdf Polno besedilo
Ogledov v tednu: 31