1. |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. Najpogostejše poškodbe rokometaševAnže Dolničar, 2023 Opis: Fizioterapevtska podpora v profesionalnih rokometnih timih je že nekaj časa stalna praksa. Pojavnost poškodb pri amaterskih športnikih je visoka, še pogosteje pa pride do poškodb pri profesionalnih športih, bodisi individualnih ali skupinskih. Rokomet je visoko intenziven šport, kjer so igralci neprestano v gibanju, kompleksni elementi rokometne igre kot so hitre spremembe gibanj, nenadna zaustavljanja, skoki ter najrazličnejši doskoki in gibanja v preži pa predstavljajo visoko tveganje za pojav poškodb. Glede na mehanizem poškodovanja ločimo akutne poškodbe in pa poškodbe, ki so posledica preobremenitve. Cilj raziskave je bil ugotoviti in analizirati najpogostejše poškodbe, ki se pojavljajo pri profesionalnih igralcih rokometa. Po analizi naše raziskave in pregledu znanstvenih člankov smo ugotovili, da so najpogostejše poškodbe v rokometu zvin skočnega sklepa, poškodba sprednjih kolenskih vezi (ACL), poškodbe dlani in prstov. To so akutne poškodbe, ki so največkrat posledica stika z drugim igralcem ali predmetom (npr. rokometna žoga). Najpogostejše poškodbe, ki pa so posledica obremenitve pa so poškodbe ramenskega obroča, ki pa so največkrat posledica nenehnih elementov meta žoge. Preučili in opredelili smo tudi najustreznejše postopke diagnosticiranja rokometnih poškodb, ter ugotovili, da je najustreznejša celostna diagnostika. Najpomembnejši je natančen fizioterapevtski pregled, ki vključuje vse splošne in specifične procese diagnosticiranja, pri katerem pa so lahko fizioterapevtu v pomoč tudi drugi za to usposobljeni zdravstveni delavci. Poleg tega, je pomembna tudi slikovna radiološka diagnostika, ki je fizioterapevtu v pomoč pri pravilnem diagnosticiranju. Največkrat uporabljene metode radiološkega diagnosticiranja so magnetna resonanca ter rentgensko slikanje. Rezultati naše raziskave so pomembni tako za športnike, kot tudi za vse zdravstvene delavce v športu in trenerje. Z ugotovitvami lahko pozitivno vplivamo na fizioterapevtsko prakso v športu. Ključne besede: Rokomet, rokometne poškodbe, rehabilitacija poškodb, sprednja križna vez, zvin gležnja. Objavljeno: 25.01.2023; Ogledov: 9568; Prenosov: 105
Celotno besedilo (910,15 KB) Ogledov v tednu: 437 |
8. Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije na področju srednješolskega izobraževanjaKlara Zupančič, 2019 Opis: Diplomska naloga se osredotoča na uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije na področju srednješolskega izobraževanja. Učitelji čedalje pogosteje uporabljajo informacijsko-komunikacijsko tehnologijo pri poučevanju, učenci pa pri učenju. Namen diplomske naloge je ugotoviti mnenje učencev in učiteljev glede uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v vsakdanjem življenju in izobraževalnem procesu. Med drugim me najbolj zanima, kako pogosto to vrsto tehnologije uporabljajo učenci in učitelji, kakšen vpliv ima po mnenju učencev in učiteljev ta vrsta tehnologije na učenje in poučevanje ter katero izmed informacijsko-komunikacijske tehnologije učenci in učitelji najpogosteje uporabljajo. Da bi si odgovorila na vsa vprašanja, bom izvedla lastno raziskavo. Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija, IKT, izobraževanje, srednja šola, učenec, učitelj Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 12199; Prenosov: 308
Celotno besedilo (1,70 MB) Ogledov v tednu: 436 |
9. Učinki fizioterapije na cervikogeni glavobol – pregled literatureLuka Černe, 2025 Opis: Namen tega diplomskega dela je bil preučiti učinke fizioterapije na cervikogeni glavobol s pregledom strokovne in znanstvene literature. Cervikogeni glavobol spada med sekundarne tipe glavobolov. Njegova prevalenca naj bi se gibala okrog 5% in prizadene največ ljudi v srednjih starostnih skupinah. Gre za glavobol, ki ga ni enostavno diagnosticirati, saj lahko izhaja iz katerega koli vratnega predela, največkrat iz struktur v subokcipitalnem predelu. Bolnik ima glavobole, bolečino v vratu, ki lahko seva v zgornji ud, omejeno gibljivost predvsem v zgornji cervikalni hrbtenici in slabo držo. Eden od načinov konservativnega zdravljenja te vrste glavobola je fizioterapija. Fizioterapija cervikogenega glavobola je največkrat kombinacija različnih fizioterapevtskih tehnik in metod. V diplomsko delo je bilo vključenih 10 študij, ki so bile zbrane iz različnih podatkovnih baz ter izbrane na podlagi vključitvenih in izključitvenih dejavnikov. Te so bile podrobno pregledane in analizirane. Ugotovljeno je bilo, da ima fizioterapija s svojimi pristopi pozitivne učinke na zdravljenje cervikogenega glavobola. Vsi pristopi in obravnave niso enako učinkoviti, vendar so vsi pomagali k izboljšanju simptomatike glavobola. Najbolj učinkovit fizioterapevtski pristop je kombinacija manualne terapije in terapevtskih vaj. Ta obravnava naj bi najbolj pomagala pri zdravljenju cervikogenega glavobola, saj odpravi bolečino, izboljša gibljivost in invalidnost v vratnem predelu, izboljša držo ter izboljša tudi nasploh kakovost življenja bolnika. Ključne besede: cervikogeni glavobol, sekundarni glavobol, fizioterapija, zdravljenje, bolečina v vratu Objavljeno: 03.09.2025; Ogledov: 526; Prenosov: 2
Celotno besedilo (961,78 KB) Ogledov v tednu: 429 |
10. |