1. |
2. Oblikovanje interaktivnega prototipa mobilne aplikacije "Go inštrukcije"Nejc Razdrih, 2021 Opis: Kadar podjetje ponuja storitev prek spletne strani, se uporabniki hitro navadijo na njen izgled
in uporabniško izkušnjo. Ključnega pomena je, da ob prehodu poslovanja na mobilno aplikacijo
prenesemo vse tiste lastnosti, ki so jih uporabniki vzeli za svoje. Med njimi je treba izpostaviti
celostno grafično podobo podjetja oz. izgled že obstoječe spletne strani in na drugi strani izgled
mobilne aplikacije, ki je v nastajanju. Vidnost in prepoznavnost podjetja sta med bistvenimi
lastnostmi. Zvesti uporabniki so navajeni na nek uporabniški vmesnik, ki se, če primerjamo
spletno stran in mobilno aplikacijo, precej razlikuje. Uporabniški vmesnik mora biti uporabniku
prijazen, s čimer je uporaba mobilne aplikacije enostavnejša, končni cilj uporabnika pa
enostavno dosegljiv. V diplomski nalogi bomo teorijo celostne grafične podobe, uporabniških
vmesnikov in uporabniške izkušnje prenesli v prakso ter spoznanja s teh področij združili v
končni izdelek – interaktivni prototip mobilne aplikacije.
Ključne besede: mobilna aplikacija, uporabniški vmesniki, uporabniška izkušnja, grafični uporabniški vmesniki, celostna grafična podoba, interaktivni prototip
Objavljeno: 17.03.2022; Ogledov: 13621; Prenosov: 131
 Celotno besedilo (4,14 MB)
Ogledov v tednu: 277 |
3. Poenostavljena prisilna poravnavaMatic Miklič, 2019 Opis: Poenostavljena prisilna poravnava je relativno nov insolventni postopek, ki ga ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju in se uporablja za manjše družbe. Ko se družba znajde v likvidnostnih težavah, torej ko ni več sposobna plačevati svojih obveznosti, lahko sodišču predlaga postopek, s katerim se odpiše del dolgov, s čimer ji upniki oprostijo del plačila dolga in nadaljujejo sodelovanje oz. poslovanje. S tem se izognejo stečaju, kjer ponavadi, po domače rečeno, ne dobijo skoraj nič. Postopek na predlog dolžnika uvede sodišče. Dolžnik naredi seznam terjatev, ki se delijo na različne terjatve, oziroma naredi seznam, komu in koliko je dolžan. Nato upniki glasujejo, če so za ali proti postopku. Zakon določa nekatere pogoje, ki so potrebni za sprejetje s strani upnikov ter druge zakonske določbe za uspešen predlog postopka. Bistveno je, da se večina upnikov strinja s predlogom in tako reši nastali položaj. Bistvenega pomena je, da se s postopkom poenostavljene prisilne poravnave prekinejo vsi izvršilni postopki in da se naredi finančna reorganizacija, s katero bo dolžnik vrnil preostali dolg do upnika, potem ko mu je le-ta del dolga odpisal.
Ključne besede: poenostavljena prisilna poravnava, upniki, dolžniki, terjatve, likvidnost, insolventnost, stečaj
Objavljeno: 06.01.2021; Ogledov: 11845; Prenosov: 147
Celotno besedilo (944,13 KB)
Ogledov v tednu: 276 |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. Analiza družabnega omrežja Twitter v času pandemije COVID-19Tomaž Gorenc, 2021 Opis: Pandemija covid-19 je spremenila svet. Za zajezitev okužb smo večino časa preživeli po svojih domovih, opravljali delo od doma, se šolali na daljavo, veliko več smo se rekreirali in hodili samo po nujnih opravkih. Ker smo bili več časa doma, smo imeli več prostega časa. Posledično smo preživeli več časa na družabnih omrežjih, kjer so se začele pojavljati poleg preverjenih informacij tudi nepreverjene informacije, govorice in zarote. Tako se je poleg obstoječe pandemije pojavila še t. i. »infodemija« in je zajezitev le-te postalo skoraj enako pomembno kot zajezitev same pandemije. V sklopu magistrske naloge smo analizirali družabno omrežje Twitter, tako da smo zbrali in analizirali slovenske tvite, povezane s pandemijo covid-19 z uporabo programskega jezika Python. Proučevali smo vpliv pandemije na Twitter in kaj Slovence najbolj skrbi v povezavi s pandemijo.
Ključne besede: COVID-19, pandemija, Twitter, družabna omrežja, infodemija
Objavljeno: 17.03.2022; Ogledov: 12200; Prenosov: 94
Celotno besedilo (5,02 MB)
Ogledov v tednu: 160 |
9. Udeležba pri kaznivem dejanjuMatjaž Lipar, 2021 Opis: Vsakokrat, ko je produkt skupnega prizadevanja več oseb uresničitev kaznivega dejanja, mora sodišče ovrednotiti prispevanje (vlogo) vpletenih glede na njihovo prizadevanje k dejanju. Cilj tega je utemeljiti kaznivost vsakega sodelujočega posebej, skladno z njegovim danim prispevkom, teorija pa navaja pojem udeležbe. Smoter individualne odgovornosti pa je jasen: posameznikova kazenska odgovornost mora temeljiti na izpolnjenih predpostavkah kaznivosti. Način obravnave teh oseb so države zasnovale različno, izhajale pa so iz dveh temeljnih principov kazenskega materialne prava, restriktivnega ali ekstenzivnega storilstva. Restriktivno storilstvo ali dualizem udeležbe loči sodelujoče na storilce in druge udeležence in je vtkan v jedro KZ-1 in njegove določbe. Na tej osnovi je postavljena tudi limitirana akcesorna odgovornost udeležencev, ki pri dejanju niso ravnali izvršitveno kot storilci, temveč so svoje sodelovanje pri dejanju omejili na napeljevanje storilca k dejanju ali so samo ravnali v pomoč storilcu, njihova odgovornost pa je odvisna od storilca. Skozi predstavitev vseh temeljnih elementov udeležbe in razjasnitev kriterijev, ki služijo za določanje sodelujočega za udeleženca v tem ožjem pomenu besede, teorija in praksa pokažeta na množico problematično zasnovanih zakonskih določb. Te določbe pri vsakokratnem primeru odpirajo vrsto vprašanj, npr. o času in kraju storitve, kaznovalnih okvirih za udeležence itd., ki že več desetletij, posebej pa v prihodnje, terjajo na temelju stroke poglobljeno in argumentirano razpravo.
Ključne besede: udeležba, limitirana akcesornost, napeljevanje, pomoč
Objavljeno: 09.02.2022; Ogledov: 97050; Prenosov: 116
Celotno besedilo (1,17 MB)
Ogledov v tednu: 159 |
10. |