1. Vpliv standardov, regulatornih zahtev in smernic dobre proizvodne prakse na proces integracije procesnega sistema tehnološke opreme v operativno okolje farmacevtske industrijeRok Janež, 201 Opis: Danes skoraj, da ni industrije oziroma podjetja, ki pri izdelavi produkta ne bi uporabljala naprednih delovnih strojev oziroma avtomatizirane tehnološke opreme. Ta je navadno zaradi lažjega in boljšega nadzora upravljana s pomočjo naprednega računalniškega sistema, ki s svojimi komponentami narekuje tehnološki opremi, kako naj se v dani situaciji odzove ter beleži vse aktivnosti in podatke, ki jih lahko s pomočjo različnih naprav in programskih rešitev beležimo in kasneje tudi obdelujemo. A takšno tehnološko opremo je treba v delovno okolje naprej vpeljati, jo pripraviti za delo, ter začrtati smernice obvladovanja delujočega stanja. Vpeljava računalniškega sistema tehnološke opreme predstavlja na tem mestu poseben izziv. Zaradi tehnične kompleksnosti in velikega vpliva procesnih informacijskih sistemov na delovanje avtomatizirane tehnološke opreme in s tem posredno na kakovost končnega izdelka so takšni računalniški sistemi podvrženi številnim zahtevam zakonodajnih in regulatornih organov. Magistrska naloga se skozi svoja poglavja spušča v podrobnosti standardiziranega pristopa k procesu vpeljave računalniškega sistema v produkcijsko okolje farmacevtske industrije. Pri tem v ospredje postavlja zahteve regulatornih organov ter smernice dobre proizvodne prakse.
Ključne besede: proizvodna, avtomatizirano, procesni sistemi, GMP, GAMP, FDA
Objavljeno: 11.10.2019; Ogledov: 5481; Prenosov: 125
 Celotno besedilo (1,14 MB)
Ogledov v tednu: 460 |
2. OZAVEŠČENOST PACIENTOV O PRESEJALNIH PROGRAMIH ZA KRONIČNE BOLEZNIJanja Glavan, 2024 Opis: POVZETEK
Teoretična izhodišča: Kronične nenalezljive bolezni so za družbo veliko breme, ki se s staranjem prebivalstva še povečuje. Sem štejemo predvsem bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen, depresijo, demenco, kronično obstruktivno pljučno bolezen, astmo, debelost, raka in funkcionalno manjzmožnost, še zlasti pri starejših. Zelo pomembno je, da že v mladosti z zdravim življenjskim slogom skušamo zmanjšati dejavnike tveganja, ki vplivajo na razvoj kronične nenalezljive bolezni. Najpogostejši dejavniki tveganja, ki pospešujejo razvoj kronične nenalezljive bolezni, so kajenje, nezdravo prehranjevanje, debelost, nezadostna telesna aktivnost, tvegano in škodljivo pitje alkohola, povišan krvni tlak, povišane vrednosti holesterola in krvnega sladkorja v krvi ter stres. Zelo pomembno je ozaveščanje in obveščanje pacientov o presejalnih programih. Z dobrim sodelovanjem in povezovanjem vseh izvajalcev preventive krepimo zdravje lokalnega prebivalstva, vključujemo ranljive skupine in zmanjšujemo neenakosti v zdravju. Namen diplomske naloge je bil raziskati ozaveščenost pacientov o presejalnih programih za kronične bolezni.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi dela. Uporabljena je bila deskriptivna raziskovalna metoda. Primarni podatki so bili pridobljeni s tehniko anketiranja, pri čemer je bil uporabljen anketni vprašalnik, ki je bil oblikovan na osnovi pregleda domače strokovne literature. V raziskavo je bilo vključenih 136 naključnih pacientov iz Dolenjske. Pacienti so bili starejši od 30 let, različnega spola in izobrazbe ter so prejeli vabilo na preventivni pregled v referenčno ambulanto in se nanj odzvali oziroma se pregleda kljub vabilu niso udeležili.
Rezultati: Rezultati kažejo, da kar 96 % (131) anketirancev pozna vsaj enega od naštetih presejalnih programov za kronične nenalezljive bolezni, 4 % (5) anketirancev pa ne poznajo nobenega. Najbolj poznana sta programa Dora in Zora, ki ju je prepoznalo 119 (88 %) anketirancev. Ugotavljamo, da so anketiranci ozaveščeni o namenu izvajanja presejalnih programov. Med anketiranci jih je 117 (86 %) odgovorilo, da je namen presejanja predvsem zgodnje odkrivanje oseb z visokim tveganjem za razvoj kronične bolezni; 75 (53 %) jih meni, da je namen preventivnih programov ustrezno ukrepanje, svetovanje za obvladovanje dejavnikov tveganja ter sprememba življenjskega sloga; 52 (38 %) anketirancev meni, da se s presejanjem aktivno spremlja zdravje oseb; 15 (11 %) anketirancev pa meni, da je namen presejanja nadzor nad pacientovim življenjem. Najpogostejši dejavnik tveganja, ki je bil ugotovljen pri pacientih, ki so se odzvali vabilu na preventivni pregled odraslih, je bil povišan holesterol v krvi. Povišane vrednosti so bile ugotovljene pri 29 (48 %) anketirancih. Pri ostalih so bili ugotovljeni še pomanjkanje telesne aktivnosti, zvišan krvni tlak, stres, debelost, neustrezna prehrana, kajenje in povišan krvni sladkor.
Razprava: Ugotavljamo, da je ozaveščenost in izobraženost pacientov o presejalnih programih izrednega pomena, saj so tako pacienti bolj motivirani, da se teh programov udeležujejo. Ključno vlogo pri promociji zdravja in motivaciji pacienta imata izbrani zdravnik in medicinska sestra v ambulanti družinske medicine ter drugi zdravstveni delavci, ki z njima sodelujejo. To so patronažna medicinska sestra, psiholog, kineziolog, dietetičar in drugi, ki sodelujejo pri preventivni obravnavi. Za učinkovito in kakovostno izvajanje obravnave je izredno pomembno sodelovanje celotnega tima. Da bi diplomirana medicinska sestra svoje delo opravljala kakovostno in strokovno, se mora stalno izobraževati in izpopolnjevati.
Ključne besede: kronična nenalezljiva bolezen, presejalni program, ozaveščenost, diplomirana medicinska sestra.
Ključne besede: kronična nenalezljiva bolezen, presejalni program, ozaveščenost, diplomirana medicinska sestra
Objavljeno: 22.12.2024; Ogledov: 2288; Prenosov: 69
Celotno besedilo (1,91 MB)
Ogledov v tednu: 356 |
3. |
4. Kulturni vpliv v industriji spletnih iger na srečo: Zakaj je spletno igralni avtomat privlačen v očeh igralca?Maja Brešan, 2024 Opis: Cilj študije je raziskati in analizirati vpliv kulture na spletne igre na srečo in kulturni vpliv na individualno izbiro v primeru iger »slot«. Na družbo iger na srečo lahko gledamo kot na aktualno interdisciplinarno raziskovalno temo, kjer družba tveganja in odgovorno igralništvo postajata del sodobnih igralniških kultur. Številne študije iger na srečo se v večini osredotočajo na analizo negativnih ali pozitivnih učinkov igralniške industrije. Prav zato se ta študija osredotoča na analizo individualne izbire v kontekstu kulture in družbene strukture. Kako kulturne komponente, kot so vrednote, norme, prepričanja in simboli, vplivajo na igralčevo izbiro v primeru internetnih iger »slot«? Za analizo kulturnega vpliva spletnih iger na srečo smo uporabili mešane metode. Primarna raziskava analizira igre »slot« na podlagi stopnje priljubljenosti (1–10) in jih primerja s kulturnimi komponentami, značilnostmi in dejavniki tveganja. Hkrati sekundarna analiza primerja nagnjenost k tveganju z ostalimi parametri, kot so sprejemanjem demokracije, vrednote dela, vrednote samoizražanja itd. V teoretičnem pregledu smo prav tako vključili analizo kulturnih razsežnosti (Cultural dimensions) obravnavanih s strani Hofstedeja in Minkova. Študija ugotavlja, da ima kultura pomemben vpliv na posmaznika pri izbiri igre »slot«. Na primer evropske družbe bodo bolj verjetno izbrale pustolovske igre, medtem ko ortodoksne družbe preferirajo casino ali azijsko tematiko igre. Poleg tega kulture v razvoju v večini bolj tvegajo kot razvite družbe. V zaključkih disertacije predlagamo splošni model iger na srečo, ki ga sestavljajo štiri igralniške kulture: sodobna igralniška kultura, igralniška kultura v prehodu, enostavna igralniška kultura in zavrta igralniška kultura.
Ključne besede: igralniška kultura, igralniška družba, razvoj iger na srečo, internetne igre »slot«, individualna izbira
Objavljeno: 11.01.2024; Ogledov: 2166; Prenosov: 58
Celotno besedilo (10,32 MB)
Ogledov v tednu: 269 |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. Oblikovanje interaktivnega prototipa mobilne aplikacije "Go inštrukcije"Nejc Razdrih, 2021 Opis: Kadar podjetje ponuja storitev prek spletne strani, se uporabniki hitro navadijo na njen izgled
in uporabniško izkušnjo. Ključnega pomena je, da ob prehodu poslovanja na mobilno aplikacijo
prenesemo vse tiste lastnosti, ki so jih uporabniki vzeli za svoje. Med njimi je treba izpostaviti
celostno grafično podobo podjetja oz. izgled že obstoječe spletne strani in na drugi strani izgled
mobilne aplikacije, ki je v nastajanju. Vidnost in prepoznavnost podjetja sta med bistvenimi
lastnostmi. Zvesti uporabniki so navajeni na nek uporabniški vmesnik, ki se, če primerjamo
spletno stran in mobilno aplikacijo, precej razlikuje. Uporabniški vmesnik mora biti uporabniku
prijazen, s čimer je uporaba mobilne aplikacije enostavnejša, končni cilj uporabnika pa
enostavno dosegljiv. V diplomski nalogi bomo teorijo celostne grafične podobe, uporabniških
vmesnikov in uporabniške izkušnje prenesli v prakso ter spoznanja s teh področij združili v
končni izdelek – interaktivni prototip mobilne aplikacije.
Ključne besede: mobilna aplikacija, uporabniški vmesniki, uporabniška izkušnja, grafični uporabniški vmesniki, celostna grafična podoba, interaktivni prototip
Objavljeno: 17.03.2022; Ogledov: 16016; Prenosov: 137
Celotno besedilo (4,14 MB)
Ogledov v tednu: 143 |