1. |
2. |
3. |
4. Uporaba in interno zadovoljstvo z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije v poštnih poslovalnicahFilip Pegan, 2018 Opis: Dandanes tehnološke inovacije in nove zahteve kupcev podjetja spodbujajo, da se reševanja izzivov lotevajo na drugačne načine, to pa vse bolj spreminja tudi način dela. Za lažje obvladovanje teh sprememb je lahko v veliko pomoč informacijsko-komunikacijska tehnologija (v nadaljevanju IKT). S to tematiko bo povezana diplomska naloga, v kateri nas zanima, koliko zaposleni pri poštnem podjetju Pošta Slovenije, pri svojem delu uporabljajo IKT in kako so z njo zadovoljni. V prvem delu diplomske naloge smo se osredotočili na uporabnost IKT, v drugem delu pa na Pošto Slovenije. Pogledali smo njeno zgodovino, cilje in vizijo, organiziranost ter katere so ključne dejavnosti podjetja. Podrobno smo predstavili tudi aplikacijo UPO Mobile PRO, kot primer IKT, ki je v pomoč delavcu.
V zadnjem delu smo še izvedli raziskavo v podjetju, da bi ugotovili stopnjo zadovoljstva zaposlenih z IKT v podjetju ter prikazali naše analizirane rezultate in potrdili ali ovrgli hipoteze.
Ključne besede: optimizacija dela, informacijsko komunikacijska tehnologija, IKT, Pošta Slovenije, informacijski sistem, novogoriško okrožje
Objavljeno: 26.10.2018; Ogledov: 13664; Prenosov: 197
 Celotno besedilo (1,41 MB)
Ogledov v tednu: 680 |
5. |
6. |
7. |
8. Udeležba pri kaznivem dejanjuMatjaž Lipar, 2021 Opis: Vsakokrat, ko je produkt skupnega prizadevanja več oseb uresničitev kaznivega dejanja, mora sodišče ovrednotiti prispevanje (vlogo) vpletenih glede na njihovo prizadevanje k dejanju. Cilj tega je utemeljiti kaznivost vsakega sodelujočega posebej, skladno z njegovim danim prispevkom, teorija pa navaja pojem udeležbe. Smoter individualne odgovornosti pa je jasen: posameznikova kazenska odgovornost mora temeljiti na izpolnjenih predpostavkah kaznivosti. Način obravnave teh oseb so države zasnovale različno, izhajale pa so iz dveh temeljnih principov kazenskega materialne prava, restriktivnega ali ekstenzivnega storilstva. Restriktivno storilstvo ali dualizem udeležbe loči sodelujoče na storilce in druge udeležence in je vtkan v jedro KZ-1 in njegove določbe. Na tej osnovi je postavljena tudi limitirana akcesorna odgovornost udeležencev, ki pri dejanju niso ravnali izvršitveno kot storilci, temveč so svoje sodelovanje pri dejanju omejili na napeljevanje storilca k dejanju ali so samo ravnali v pomoč storilcu, njihova odgovornost pa je odvisna od storilca. Skozi predstavitev vseh temeljnih elementov udeležbe in razjasnitev kriterijev, ki služijo za določanje sodelujočega za udeleženca v tem ožjem pomenu besede, teorija in praksa pokažeta na množico problematično zasnovanih zakonskih določb. Te določbe pri vsakokratnem primeru odpirajo vrsto vprašanj, npr. o času in kraju storitve, kaznovalnih okvirih za udeležence itd., ki že več desetletij, posebej pa v prihodnje, terjajo na temelju stroke poglobljeno in argumentirano razpravo.
Ključne besede: udeležba, limitirana akcesornost, napeljevanje, pomoč
Objavljeno: 09.02.2022; Ogledov: 87927; Prenosov: 110
Celotno besedilo (1,17 MB)
Ogledov v tednu: 380 |
9. |
10. Ureditev dvojnega državljanstva v slovenskem pravnem reduUrška Skočir, 2018 Opis: V diplomski nalogi bom bolj podrobno predstavila tematiko o ureditvi dvojnega državljanstva v slovenskem pravnem redu. V uvodu obravnavam pojem državljanstva, njegovo pridobitev in prenehanje v Republiki Sloveniji. Bolj poglobljeno preučujem dvojno državljanstvo in ga primerjam z nekaterimi državami EU. V zaključku navajam še odločbo Ustavnega sodišča. S pojmom državljanstva lahko označimo pripadnost posameznika določeni državi. Gre za lojalnost dvosmerne narave, ko ima državljan določene dolžnosti do države, prav tako pa jih ima država do državljana.Odnos posameznikov do dvojnega državljanstva se je skozi stoletja spreminjal.Prve dokumente na temo državljanstva smo lahko zasledili že v antičnih državah, nove smernice pa smo dobili v času francoske revolucije. V 19. in 20. stoletju se je koncept državljanstva razvijal v različnih smereh. Haaška konvencija iz leta 1930 je bila tista, ki je prva razglašala načelo, da bi bilo čim manj oseb brez državljanstva, hkrati pa je bila podlaga za "Konvencijo iz leta 1963", ki je temeljila na enojnem državljanstvu. Dvojno državljanstvo skoraj nikoli nima pozitivnega vpliva, saj si dve državi lastita pravico do izpolnjevanja državljanskih obveznosti. Velika večina evropskih držav se zavzema zato, da ne bi prihajalo do oseb brez državljanstva in oseb z dvojnim državljanstvom. Zaradi vojn, ekonomskih in drugih razlogov bo v prihodnosti več migracij ljudi, posledično se bo povečalo število dvojnih državljanstev na podlagi naturalizacije.
Ključne besede: državljanstvo, dvojno državljanstvo, Haaška konvencija (1930), migracije, diplomske naloge
Objavljeno: 26.07.2018; Ogledov: 7330; Prenosov: 313
Celotno besedilo (3,08 MB)
Ogledov v tednu: 341 |