1. Ozaveščenost starejših oseb o hipertenzijiNika Kumperščak, 2026 Opis: Teoretična izhodišča: Diplomsko delo obravnava arterijsko hipertenzijo pri starejših osebah, vključno z njenimi vrstami, dejavniki tveganja, simptomi in možnimi zdravstvenimi posledicami. Posebna pozornost je namenjena metodam merjenja krvnega tlaka ter nefarmakološkim in farmakološkim pristopom zdravljenja. Poudarjena je tudi vloga medicinskih sester pri podpori bolnikom in ozaveščanju starejših. Metodologija: Raziskava je kvantitativna in je temeljila na anketiranju 100 starejših oseb iz doma starejših občanov in lokalne skupnosti. Podatki so bili zbrani s strukturiranim vprašalnikom in analizirani z opisno statistiko. Pred raziskavo je bila izvedena pilotna študija, ki je potrdila ustreznost vprašalnika. Anketiranje je bilo anonimno in prostovoljno, pri čemer je bila zagotovljena pomoč pri izpolnjevanju. Rezultati: Rezultati so pokazali, da 67 % anketiranih meni, da pozna znake in simptome arterijske hipertenzije ter dejavnike tveganja. Več kot 69 % anketiranih si krvni tlak meri vsak dan, kar kaže na visoko stopnjo samokontrole. Znanje o nefarmakoloških ukrepih je bilo večinoma dobro, glavni vir informacij pa so zdravstveni delavci. Razprava: Rezultati poudarjajo pomembnost zdravstvene vzgoje in vloge medicinskih sester pri izboljšanju ozaveščenosti in samostojnosti starejših bolnikov. Priporočljivo je nadaljnje razvijanje ciljno usmerjenih izobraževalnih programov, ki bodo povečali zdravstveno pismenost starejših oseb.
Ključne besede: arterijska hipertenzija, merjenje krvnega tlaka, starejši ljudje, zdravljenje krvnega tlaka, vloga medicinske sestre
Objavljeno: 13.07.2026; Ogledov: 1139; Prenosov: 102
 Celotno besedilo (3,31 MB)
Ogledov v tednu: 1104 |
2. Paliativna zdravstvena nega: zagotavljanje čim višje kakovosti življenja bolnika v paliativni oskrbiAndrej Dralka, 2024 Opis: Izhodišča: Namen paliativne oskrbe bolnikov s kronično boleznijo je zagotavljanje višje kakovosti življenja. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali izvajalci zdravstvene nege s svojimi aktivnostmi, znanjem in izkušnjami pripomorejo k zagotavljanju čim višje kakovosti življenja bolnika v paliativni oskrbi. K višji kakovosti življenja bolnika pripomore tudi vključevanje bolnikovih bližnjih.
Metoda: Uporabili smo kvantitativno raziskovalni pristop z deskriptivno metodo. Zbiranje primarnih podatkov je potekalo s tehniko anketiranja V raziskavi je sodelovalo 191 izvajalcev paliativne oskrbe, katerih odgovore smo analizirali s pomočjo statističnih programov Microsoft Office Excel in SPSS. Sekundarne podatke smo pridobili s pomočjo bibliografskih bazah (Google Scholar, Pubmed, CINAHL, Digitalna knjižnica Slovenije, UpToDate, EBSCO in Medline).
Rezultati: Ugotovili smo, da izvajalci paliativne oskrbe svoje znanje s področja paliativne oskrbe ocenjujejo kot pomanjkljivo in da za bolnika v paliativni zdravstveni obravnavi kakovostneje poskrbijo izvajalci na bolnišničnih oddelkih kot izvajalci, zaposleni na drugih oddelkih.
Razprava: Ključna ugotovitev raziskave je, da je izražena potreba po večjem znanju iz paliativne oskrbe in dodatnem izobraževanju.
Ključne besede: Dejavniki kakovostne paliativne zdravstvene nege, vloga zdravstvenih, delavcev v paliativni zdravstveni negi, izobraževanje zdravstvenih delavcev o paliativni zdravstveni negi.
Objavljeno: 20.10.2024; Ogledov: 1540; Prenosov: 44
Celotno besedilo (1,73 MB)
Ogledov v tednu: 188 |
3. |
4. |
5. Oblikovanje interaktivnega prototipa mobilne aplikacije "Go inštrukcije"Nejc Razdrih, 2021 Opis: Kadar podjetje ponuja storitev prek spletne strani, se uporabniki hitro navadijo na njen izgled
in uporabniško izkušnjo. Ključnega pomena je, da ob prehodu poslovanja na mobilno aplikacijo
prenesemo vse tiste lastnosti, ki so jih uporabniki vzeli za svoje. Med njimi je treba izpostaviti
celostno grafično podobo podjetja oz. izgled že obstoječe spletne strani in na drugi strani izgled
mobilne aplikacije, ki je v nastajanju. Vidnost in prepoznavnost podjetja sta med bistvenimi
lastnostmi. Zvesti uporabniki so navajeni na nek uporabniški vmesnik, ki se, če primerjamo
spletno stran in mobilno aplikacijo, precej razlikuje. Uporabniški vmesnik mora biti uporabniku
prijazen, s čimer je uporaba mobilne aplikacije enostavnejša, končni cilj uporabnika pa
enostavno dosegljiv. V diplomski nalogi bomo teorijo celostne grafične podobe, uporabniških
vmesnikov in uporabniške izkušnje prenesli v prakso ter spoznanja s teh področij združili v
končni izdelek – interaktivni prototip mobilne aplikacije.
Ključne besede: mobilna aplikacija, uporabniški vmesniki, uporabniška izkušnja, grafični uporabniški vmesniki, celostna grafična podoba, interaktivni prototip
Objavljeno: 17.03.2022; Ogledov: 15354; Prenosov: 136
Celotno besedilo (4,14 MB)
Ogledov v tednu: 140 |
6. |
7. |
8. Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije na področju srednješolskega izobraževanjaKlara Zupančič, 2019 Opis: Diplomska naloga se osredotoča na uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije na področju srednješolskega izobraževanja. Učitelji čedalje pogosteje uporabljajo informacijsko-komunikacijsko tehnologijo pri poučevanju, učenci pa pri učenju. Namen diplomske naloge je ugotoviti mnenje učencev in učiteljev glede uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v vsakdanjem življenju in izobraževalnem procesu. Med drugim me najbolj zanima, kako pogosto to vrsto tehnologije uporabljajo učenci in učitelji, kakšen vpliv ima po mnenju učencev in učiteljev ta vrsta tehnologije na učenje in poučevanje ter katero izmed informacijsko-komunikacijske tehnologije učenci in učitelji najpogosteje uporabljajo. Da bi si odgovorila na vsa vprašanja, bom izvedla lastno raziskavo.
Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija, IKT, izobraževanje, srednja šola, učenec, učitelj
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 27223; Prenosov: 316
Celotno besedilo (1,70 MB)
Ogledov v tednu: 136 |
9. Vrednotenje merilne negotovosti v farmacevtskih laboratorijih - korak k poslovni odličnostiEmanuela Petković, 2013 Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Za vzpostavitev in ocenjevanje sistemov kakovosti v farmacevtski industriji obstaja več vrst standardov. S kakovostjo lahko povežemo tudi standarde za ugotavljanje skladnosti ISO 17000. Eden od standardov na področju ugotavljanja skladnosti je standard ISO/IEC17025. Splošne zahteve za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev. Standard zahteva, da laboratoriji pri navajanju rezultatov podajajo tudi merilno negotovost. Do zdaj je bil ta termin uporabljen le v primeru kalibracij in uporabe referenčnih substanc. Glede na zgodovino podajanja rezultatov kemijskih meritev lahko pričakujemo, da bo takšen način podajanja, tj. rezultat+/-merilna negotovost,kmalu uveljavljen tudi na področju farmacevtske industrije. Namen: Namen magistrske naloge je v teoretičnem delu opredeliti kakovost, kontrolo kakovosti, zagotavljanje kakovosti, celovito obvladovanje kakovosti, odličnost, pomen standardizacije kot način izboljševanja procesov, zaposlene kot vir inovacij in stalnih izboljšav ter merilno negotovost. Namen praktičnega dela je ovrednotiti merilno negotovost posameznih merilnih veličin in preveriti njihov vpliv na merilno negotovost rezultata. Cilji raziskave so določiti merilno negotovost rezultatov analiz,izvedenih s tehniko tekočinske kromatografije visoke ločljivosti v farmacevtskem laboratoriju, ugotoviti, kateri izvori merilne negotovosti obstajajo in ključno prispevajo k merilni negotovosti rezultata, in ugotoviti, katera od moţnih napak izvajalca (analitika) v merilnem postopku ključno vpliva na rezultat, ter na osnovi ugotovitev postaviti model, s katerim bomo izboljševali proces vrednotenja rezultatov v farmacevtskih laboratorijih v smislu zmanjševanja merilnih negotovosti posameznih merilnih veličin ter zmanjševanja napak izvajalcev analiz. Metoda: V magistrski nalogi smo ovrednotili merilno negotovost rezultatov,dobljenih z metodo tekočinske kromatografije. Merilno negotovost smo izračunali v skladu s priporočili. Vodila za podajanje negotovosti pri meritvah (angl.Guide to the expression of uncertainty in measurement GUM). Merilno negotovost smo izraunali tudi s t. i. Kragtenovim načinom. Posamezne prispevke k merilni negotovosti končnega rezultata smo analizirali in s tortnimi diagrami prikazali, kateri od posameznih prispevkov največ prispeva k merilni negotovosti končnega rezultata. Rezultati:Ugotovili smo, da uporaba večje volumetrične steklovine signifikantno vpliva na zmanjšanje skupne merilne negotovosti končnega rezultata. Ugotovili smo tudi, da je izobraževanje in usposabljanje strokovnega kadra ključno pri zmanjšanju napak v laboratoriju .Organizacija: Določili smo, kateri parametri ključno vplivajo na zmanjšanje merilne negotovosti, in postavili model, s katerim bomo izboljševali proces vrednotenja rezultatov. Družba: Pri vrednotenju rezultatov v farmacevtskem laboratoriju imamo lahko dva skrajna načina vrednotenja; rezultat ocenimo kot neustrezen, dejansko pa je ustrezen, in rezultat ocenimo kot ustrezen, dejansko pa je ne ustrezen. V prvem primeru je posledica nepravilnega vrednotenja rezultatov uničenje serije zdravil, ki so sicer ustrezne. S tem povzročimo organizaciji izgube. V drugem primeru pa lahko resno ogrozimo zdravje pacientov. Originalnost: Originalnost raziskave je v vrednotenju merilne negotovosti v farmacevtskem laboratoriju. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Pri raziskavi smo se omejili na vrednotenje merilne negotovosti rezultatov, dobljenih z metodo tekočinske kromatografije.
Ključne besede: kontrola kakovosti, zagotavljanje kakovosti, celovito obvladovanje kakovosti, odličnost, standardizacija, merilna negotovost, magistrske naloge
Objavljeno: 19.08.2021; Ogledov: 10864; Prenosov: 87
Celotno besedilo (1016,76 KB)
Ogledov v tednu: 134 |
10. |