Statistika ReVIS

A+ | A- | SLO | ENG

Opis: Pojem glasbenega izobraževanja v Evropski uniji zajema kompleksne izobraževalne sisteme članic EU. Organizacija glasbenega izobraževanja je zaradi nacionalnega pomena ohranjanja kulturne dediščine v izključni domeni držav članic ter se med seboj močno razlikujejo. Unija zajema sedemindvajset držav članic, od teh je bilo v raziskavo vključenih petindvajset. Raziskava je potekala na osnovi družboslovnega raziskovanja, torej s kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih metodoloških pristopov; in sicer z opisno metodo, primerjavo, zbiranjem, analizo, sintezo ter komentarjem. Države članice EU se med seboj razlikujejo v praktično vseh pogledih, pa vendarle obstajajo skupne točke ne glede na status, velikost in vpliv posamezne članice znotraj EU. Primerjava glasbenega izobraževanja posameznih članic EU obravnava članice glede na datum pridružitve EU. Glede na uporabljena raziskovalna vprašanja raziskava podaja naslednje odgovore glede organizacijske strukture glasbenih šol po članicah EU. In sicer od tega, koliko članic ima krovni zakon o glasbenem šolstvu kot Slovenija. Kakšna je možnost glasbenega izobraževanja v članici torej, urejenost sprejemnih izpitov ter struktura organizacijskih modelov glasbene šole, financiranja javnih ter zasebnih glasbenih šol, koliko članic imam implantiran institut plačevanja šolnine v svoje javno šolstvo, kaj zajema kurikulum o glasbenem izobraževanju v članicah, če ga imajo, ter kakšni so njegovi sestavni elementi in navsezadnje kakšna je usposobljenost glasbenih pedagogov v državah članicah EU.
Ključne besede: glasbeno izobraževanje, glasbeno šolstvo, Evropska unija, članice, primerjava
Objavljeno: 11.07.2022; Ogledov: 4527; Prenosov: 82
Celotno besedilo (1,55 MB)
Ogledov v tednu: 194

Opis: Diplomsko delo nam predstavi, kakšne koristi pridobijo države s članstvom v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). OECD je mednarodna organizacija, ki združuje 36 gospodarsko najrazvitejših držav, ki med seboj sodelujejo pri razvoju gospodarstva ter politik. OECD z raziskovanjem in analiziranjem podatkov oblikuje svetovne standarde na številnih področjih, ki so pomembna za svetovni napredek. OECD je specifična mednarodna organizacija, saj deluje po principu mehke zakonodaje, to je na podlagi priporočil, smernic in t. i. medsebojnih ocen. Z včlanitvijo v organizacijo države pridobijo številne koristi, kot so ugled v svetovnem gospodarstvu, večje možnosti za mednarodna sodelovanja, izmenjavanje izkušenj z drugimi svetovno najrazvitejšimi državami, dostop do statističnih podatkov ter analitičnega gradiva podanega s strani OECD ter zaupanje s strani drugih držav, ki delujejo za globalni razvoj. OECD aktivno sodeluje tudi z državami nečlanicami ter drugimi mednarodnimi organizacijami, tistimi, ki so pomembne za učinkovit napredek v globalnem razvoju na področju gospodarstva in politike. Slovenija je že pred članstvom aktivno sodelovala z organizacijo, polnopravna članica pa je postala leta 2010. Kot mlada in majhna država je Slovenija s članstvom pridobila ugled ter možnost enakopravnega sodelovanja z drugimi, razvitejšimi državami. Kot članica organizacije mora delovati po določenih standardih, s strani OECD pa dobi tudi priporočila in smernice za nadaljnji razvoj. Diplomsko delo nam bo prikazalo, kakšna so bila priporočila OECD za našo državo v letih članstva, od 2010 do danes, in kako je Vlada RS priporočila izvedla ter kakšne spremembe je uvedla na najpomembnejših področjih razvoja, to je na področju javnih financ, trga dela ter vzgoje in izobraževanja. Če želi Slovenija napredovati in se nadalje razvijati, tako na področju gospodarstva kot tudi na področju politike, mora okrepiti politično sodelovanje, urediti notranjo organizacijo ter medsebojno sodelovanje in komuniciranje med resornimi ministrstvi o njihovem delu v okviru OECD, ponovno pridobiti zaupanje svojih državljanov ter njihovo zaupanje v razvoj ter se osredotočiti na področja, na katerih je bolj uspešna. Šele nato bo imela Slovenija možnost izkoristiti vse priložnosti, ki jih ji ponuja OECD, ter učinkovito napredovati in se razvijati še naprej.
Ključne besede: Slovenija, zunanja politika, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, OECD, članstvo, mednarodno sodelovanje, gospodarski razvoj
Objavljeno: 17.06.2019; Ogledov: 5747; Prenosov: 273
Celotno besedilo (996,87 KB)
Ogledov v tednu: 169

Opis: Proučevana tema v diplomskem delu se nanaša na uporabo spletnih in digitalnih kanalov ter orodij, ki jih velika slovenska podjetja uporabljajo za promocijo svojih izdelkov in storitev. Poseben poudarek proučevanja je bil posvečen ugotavljanju razlogov za razkorak med naborom marketinških orodij, primernih za velika podjetja, ter dejanskim naborom in uporabo teh orodij v velikih slovenskih podjetjih. Cilj diplomskega dela je bil predstaviti digitalna orodja, ki jih velika slovenska podjetja uporabljajo za povečanje prepoznavnosti, pridobivanje novih plačilno sposobnih odjemalcev in ohranjanje dolgoročnih odnosov z njimi. Ocenjevali smo, kako velika slovenska podjetja prilagajajo uporabo digitalnih marketinških orodij specifičnim potrebam trga uporabnikov. Ugotovili smo, da analizirana velika slovenska podjetja uporabljajo osnovne digitalne kanale, kot so spletne strani, družbena omrežja in vsebinski marketing. Uporaba teh kanalov jim omogoča hitrejšo komunikacijo s kupci, večjo dostopnost aktualnih in relevantnih informacij ter lažje doseganje specifičnih ciljnih skupin. Raziskava je pokazala, da podjetja aktivno uporabljajo digitalni marketing in prepoznavajo pomen podatkov pri marketinškem odločanju. Raziskava kaže na neenotno uporabo naprednejših digitalnih rešitev in na dejstvo, da so nekatera podjetja še vedno v procesu digitalne transformacije, za kar jim v tej fazi priporočamo postopno uvajanje novih tehnologij in prilagajanje vitkejšemu načinu digitalnega poslovanja.
Ključne besede: digitalni marketing, marketinška orodja, velika podjetja, digitalni kanali, marketinška strategija.
Objavljeno: 02.09.2026; Ogledov: 170; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,13 MB)
Ogledov v tednu: 155

Ključne besede: trauma, resilience, mental health, Ukraine, war refugees, ecological models, Europe
Objavljeno: 31.08.2026; Ogledov: 201; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,39 MB)
Ogledov v tednu: 145

Ključne besede: knee osteoarthritis, mobile health, digital health, mobile applications, co-design of mobile applications, patients, health professionals, usability, patient's empowerment, rehabilitation, quantitative research
Objavljeno: 01.09.2026; Ogledov: 186; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,30 MB)
Ogledov v tednu: 142