Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Statistika ReVIS
A+ | A- | SLO | ENG


Največkrat ogledana gradiva tedna (zadnjih 7 dni).

1.
Pregled najpogostejših težav za nove programerje med razvojem video iger
Sebastjan Jernej Japelj, 2025

Opis: Diplomska naloga proučuje ključne procese pri razvoju video iger, s poudarkom na izzivih samostojnih razvijalcev. Obravnava ustvarjanje igralnega cikla, izbiro žanra in ciljno občinstvo, vključevanje igralcev v razvoj ter pripravo na izdajo in trženje. Uporabljene metode vključujejo analizo literature, ankete in intervjuje z razvijalci ter primerjavo razvojnih strategij. Ugotovitve poudarjajo pomen pravilne opredelitve ciljne skupine, zgodnjega vključevanja igralcev in uravnoteženega oblikovanja izkušnje. Naloga ponuja praktične smernice za uspešen vstop v industrijo video iger.
Ključne besede: video igre, razvoj iger, dizajn iger, reševanje problemov pri razvoju, igralne mehanike, strategije razvoja iger
Objavljeno: 03.09.2025; Ogledov: 1479; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)
Ogledov v tednu: 476

2.
3.
Organizacijski izzivi menedžmenta znanja
Tadeja Krišelj, 2025

Ključne besede: produktivnost, intelektualni kapital, izobraževanje zaposlenih
Objavljeno: 02.02.2026; Ogledov: 911; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (482,61 KB)
Ogledov v tednu: 283

4.
5.
Digitalna transformacija evidence prometne signalizacije državnih cest
Ajda Katarina Degan, 2024

Opis: Magistrsko delo obravnava digitalno transformacijo evidence prometne signalizacije državnih cest v Sloveniji. Predstavljen je prehod s preproste enouporabniške baze podatkov na novo aplikacijo WEPS z uporabo sodobnih digitalnih tehnologij in geografskega informacijskega sistema, ki omogoča učinkovito in ažurno vodenje podatkov prometne signalizacije državnih cest prek medmrežja. Magistrsko delo obravnava teoretična izhodišča za digitalno transformacijo in zajema osnovne koncepte digitalne transformacije, geografskih informacijskih sistemov ter evidenc podatkov cestne infrastrukture. Aplikacija WEPS je predstavljena kot študija primera digitalne transformacije, empirični del pa se osredotoča na ugotavljanje učinkovitosti in ažurnosti vodenja podatkov evidence prometne signalizacije ter neposrednih in posrednih koristi izvedene digitalne transformacije.
Ključne besede: Digitalne tehnologije, digitalna transformacija, evidenca prometne signalizacije, aplikacija WEPS, GIS, BCP.
Objavljeno: 16.04.2024; Ogledov: 2965; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (4,21 MB)
Ogledov v tednu: 269

6.
Japonska kultura in religija
Monika Mrevlje, 2017

Opis: Diplomska raziskovalna naloga obravnava japonske stripe ali mange ter animirane filme ali animeje v odnosu z japonsko kulturo, religijo in mitologijo. Cilj naloge je ugotoviti, ali so v animiranih filmih in stripih prisotni elementi japonske tradicionalne kulture. V poglavju »znanstvena izhodišča« raziskavo uvrstimo v smiseln raziskovalni prostor in ji na podlagi obravnave že obstoječih raziskav s tega področja pripišemo pomen in zagotovimo verodostojnost. V nadaljevanju opravimo pregled literature s področja japonske popularne kulture in pojasnimo pojme, ki jih uporabljamo v raziskavi. Prvi del pregleda vsebuje kratek zgodovinski pregled kulturološko najbogatejših časovnih obdobij, v nadaljevanju pa se osredotočimo na japonsko mitologijo in religijo, natančneje šintoizem. Poglavje »sodobna popularna kultura« se osredotoči na opis japonske animacije in stripa v odnosu s kulturo, ki se je vzpostavila med občinstvom le-te . Empirični del naloge vključuje analizo štirih primerov japonskega animiranega filma. Analizo smo izvedli s pomočjo programa ATLAS.ti, orodjem za kvalitativno analizo podatkov, in sicer s semiotično raziskavo slikovnega gradiva. Rezultati so najprej predstavljeni v grafični obliki z ustreznimi interpretacijami za vsak primer posebej, nato pa sledi sinteza vseh obravnavanih primerov. V zaključku naloge predstavimo ugotovitve in sklepne misli.
Ključne besede: mitologija, japonska popularna kultura, animacija, religija, semiotika, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 3726; Prenosov: 0
Ogledov v tednu: 262

7.
¨Dark web¨ – Črni splet
Matej Mlakar, 2024

Opis: Diplomska naloga obravnava različne plasti interneta, ki se raztezajo od površinskega spleta do globokih in črnih omrežij. Večina uporabnikov se osredotoča na površinski splet, ki ga indeksirajo tradicionalni iskalniki, medtem ko črni splet ostaja skrit in nedostopen brez posebne programske opreme, konfiguracije ali pooblastila. Statistični podatki o črnem spletu razkrivajo več kot 2,5 milijona dnevnih aktivnih uporabnikov in približno 3000 skritih spletnih mest, kjer se vpletenost v nezakonite dejavnosti giblje okoli 60 %. Starostna struktura uporabnikov kaže, da je večina starih med 22 in 43 let, pri čemer se nameni uporabe črnega spleta razlikujejo glede na državo. Kljub prednostim, kot so anonimnost in varnost izmenjave podatkov, črni splet nosi breme številnih nelegalnih aktivnosti. Slabost izvira iz anonimnosti ponudnikov storitev, kar omogoča neovirano izvajanje kriminalnih dejanj. Nujnost razvoja učinkovitih nadzornih mehanizmov se kaže kot ključna za vzdrževanje varnega spletnega okolja brez ogrožanja temeljnih načel svobode na internetu.
Ključne besede: črni splet, prednosti, slabosti, razširjenost, uporaba
Objavljeno: 04.06.2024; Ogledov: 3291; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)
Ogledov v tednu: 230

8.
Podaljšano statično raztezanje v procesu rehabilitacije
Anja Jelka Polanec, 2025

Opis: Podaljšano statično raztezanje (PSR) je ena izmed tehnik za izboljšanje gibljivosti, vendar pa sta njena učinkovitost v rehabilitaciji in vplivi na poškodovano tkivo manj (po)znani. Namen te diplomske naloge je bil s sistematičnim pregledom literature ugotoviti vpliv PSR na poškodovano tkivo, preveriti njegovo učinkovitost v procesu rehabilitacije ter določiti smernice in parametre za uspešno izvajanje. Literaturo smo iskali v šestih podatkovnih bazah: Cobiss, PubMed, PEDro, Cochrane Library, Google Učenjak in Science Direct, za obdobje med letoma 2004 in 2024, na osnovi naslednjih ključnih besed: »podaljšano raztezanje«, »fizioterapija«, »prolonged«, »stretch«, »prolonged stretch«, »prolonged static stretch«, »long duration stretch«, »physiotherapy«, »rehabilitation«, »injury«. Potek pridobivanja in izbiranja literature smo predstavili v diagramu PRISMA, njeno kakovost smo ocenili z lestvico PEDro, pridobljene podatke pa nato kvalitativno obdelali in analizirali. Izmed 1928 pridobljenih je bilo v končno analizo vključenih 5 študij s povprečno metodološko kakovostjo 5,3/10,0, ki so vključevale paciente z zmanjšanim obsegom giba zaradi kontraktur. Obseg giba se je s pomočjo PSR značilno izboljšal v 4 od 5 analiziranih študij. Parametri za uspešno raztezanje so bili naslednji: trajanje 10–60 min, intenzivnost nizka–visoka, pogostost 3x–7x/teden (tudi večkrat dnevno), za vsaj dva tedna ali do doseţenega platoja v obsegu giba. Ugotavljamo, da PSR vpliva na biomehanske lastnosti tkiv, kot sta plastičnost in viskoznost ter na avtogeno inhibicijo miotatičnega refleksa in Golgijevega kitnega organa, kar omogoča trajno izboljšanje gibljivosti in razteznosti tkiv. Učinkovitost te tehnike je še posebej izrazita pri pacientih, kjer druge oblike raztezanja ne zadostujejo, kot so kontrakture in adhezivni kapsulitis.
Ključne besede: dolgotrajno statično raztezanje, adhezivni kapsulitis, kontrakture, obseg giba, poškodba
Objavljeno: 06.08.2025; Ogledov: 1494; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)
Ogledov v tednu: 211

9.
Varstvo osebnih podatkov na svetovnem spletu
Daša Bertok, 2017

Opis: Z razvojem digitalne dobe, ki vključuje pojav široke uporabe interneta, družabnih omrežij, pametnih telefonov in aplikacij ter digitalizacijo praktično na vseh področij našega življenja, se je izjemno pospešil pretok informacij o posameznikih ter povečal obseg zbiranja osebnih podatkov. Uporabnikom spleta je lažje slediti, jih profilirati in te informacije uporabiti v različne namene. Evropska unija (v nadaljevanju EU) se je na nastale spremembe odzvala z reformo evropskega zakonodajnega okvira v zvezi z varstvom osebnih podatkov. Na novo sprejeta Splošna uredba (EU) za varstvo osebnih podatkov naj bi zagotavljala poenoteno in usklajeno ukrepanje v vseh državah članicah ter med drugim okrepila pravice posameznikov. Prav tako je pomembno varstvo osebnih podatkov, ki se iznašajo v države zunaj EU. Evropska komisija oziroma informacijski pooblaščenec je v teh primerih dolžan proučiti, ali tretja država, v katero se iznašajo podatki iz EU, zagotavlja ustrezno varstvo osebnih podatkov, ki je primerljivo z varstvom osebnih podatkov v EU. Ali država zagotavlja ustrezno varstvo osebnih podatkov, je po ugotovitvah načeloma odvisno od pravne ureditve države na tem področju. Država je prav tako na podlagi doktrine o t. i. pozitivnih obveznostih dolžna zagotavljati pravico do informacijske zasebnosti v razmerju do drugih posameznikov ter zavezana, da vzpostavi pravično ravnovesje med konkurirajočimi interesi posameznika in javnosti ob upoštevanju vseh okoliščin primera. Po drugi strani pa je pravica do informacijske zasebnosti omejena s pravicami drugih, najpogosteje s pravico do svobode izražanja. Tudi država oz. javna oblast je pravno omejena pri posegih v pravico do informacijske zasebnosti, razen v določenih primerih, npr. javne varnosti ali ekonomske blaginje države itd. Lahko pa se zgodi, da država posega v pravico do informacijske zasebnosti s tem, ko izvaja nadzor nad posamezniki iz drugih nezakonitih interesov. Po sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) so lahko kršitve varstva osebnih podatkov, storjene z objavo na spletu, neprimerno hujše kot pri objavi v tiskanih medijih, saj so osebni podatki na spletu odprti bistveno širši javnosti in posledično bolj izpostavljeni zlorabam. Po podatkih Europola je internet eden od glavnih orodij organiziranega kriminala v Evropi. Kaznivim dejanjem, ki so storjena prek internetnega omrežja, pravimo kibernetska kriminaliteta. Kaznivo dejanje kraje identitete, storjeno v Sloveniji, se po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljevanju SURS) prek organov pregona ne preganja v tako velikem številu, kot je to zaznati prek neformalnih prijav pri podjetju SI-CERT, ki beleži vse naznanjene omrežne incidente. Glavni razlog za to je najverjetneje v neučinkovitosti boja proti kibernetski kriminaliteti. Vse to kaže, da je na področju kibernetske kriminalitete veliko "temno polje", zato mora posameznik v prvi vrsti sam poskrbeti za varstvo svojih podatkov. Posamezniki se morda premalo zavedajo, koliko elektronskih sledi puščajo za seboj na svetovnem spletu in s kakšno lahkoto so ti podatki lahko zlorabljeni. EU je zelo dejavna v smeri varstva osebnih podatkov, saj je njen cilj vzpostaviti enotni digitalni trg.
Ključne besede: osebni podatki, varstvo podatkov, zasebnost, elektronski kriminal, Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 8218; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)
Ogledov v tednu: 193

10.