1. Udeležba pri kaznivem dejanjuMatjaž Lipar, 2021 Opis: Vsakokrat, ko je produkt skupnega prizadevanja več oseb uresničitev kaznivega dejanja, mora sodišče ovrednotiti prispevanje (vlogo) vpletenih glede na njihovo prizadevanje k dejanju. Cilj tega je utemeljiti kaznivost vsakega sodelujočega posebej, skladno z njegovim danim prispevkom, teorija pa navaja pojem udeležbe. Smoter individualne odgovornosti pa je jasen: posameznikova kazenska odgovornost mora temeljiti na izpolnjenih predpostavkah kaznivosti. Način obravnave teh oseb so države zasnovale različno, izhajale pa so iz dveh temeljnih principov kazenskega materialne prava, restriktivnega ali ekstenzivnega storilstva. Restriktivno storilstvo ali dualizem udeležbe loči sodelujoče na storilce in druge udeležence in je vtkan v jedro KZ-1 in njegove določbe. Na tej osnovi je postavljena tudi limitirana akcesorna odgovornost udeležencev, ki pri dejanju niso ravnali izvršitveno kot storilci, temveč so svoje sodelovanje pri dejanju omejili na napeljevanje storilca k dejanju ali so samo ravnali v pomoč storilcu, njihova odgovornost pa je odvisna od storilca. Skozi predstavitev vseh temeljnih elementov udeležbe in razjasnitev kriterijev, ki služijo za določanje sodelujočega za udeleženca v tem ožjem pomenu besede, teorija in praksa pokažeta na množico problematično zasnovanih zakonskih določb. Te določbe pri vsakokratnem primeru odpirajo vrsto vprašanj, npr. o času in kraju storitve, kaznovalnih okvirih za udeležence itd., ki že več desetletij, posebej pa v prihodnje, terjajo na temelju stroke poglobljeno in argumentirano razpravo.
Ključne besede: udeležba, limitirana akcesornost, napeljevanje, pomoč
Objavljeno: 09.02.2022; Ogledov: 89889; Prenosov: 111
 Celotno besedilo (1,17 MB)
Ogledov v tednu: 943 |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. Študija izvedljivosti investicije v nakup in prenovo stanovanjskega objekta družbe VPS Svetovanje dooAna Milović, 2023 Opis: Diplomsko delo z naslovom Študija izvedljivosti investicije v nakup in prenovo stanovanjskega objekta družbe VPS svetovanje, d. o. o., predstavlja študijo izvedljivosti v podjetju, ustanovljenem leta 2008, za katero smo preverili, ali je sposobno samo izvesti celotno investicijo, ali se podjetju bolj splača prodaja celotnega objekta, v katerem bo 11 stanovanj, in ali naj podjetje odda stanovanja v najem. Naredili smo finančno analizo podjetja in ugotovili, da je podjetje sposobno, da nima težav z likvidnostjo in da redno ustvarja dobiček.
Na podlagi trenutnih cen na trgu smo dokazali, da se trenutno bolj splača prodaja stanovanj, saj bi s tem tudi ustvarili takojšen dobiček.
Ključne besede: nepremičnine, tveganja in omejitve, finančna analiza, stanje cen na trgu, dobiček, oddaja stanovanj v najem, prodaja stanovanj
Objavljeno: 14.09.2023; Ogledov: 6579; Prenosov: 29
Celotno besedilo (2,01 MB)
Ogledov v tednu: 287 |
7. |
8. Sodelovanje policije in vojaške policije pri preiskovanju kaznivih dejanj in odkrivanju storilcevDamir Jukan, 2015 Opis: Dandanes si skoraj ne moremo predstavljati opravljanja nekega dela ali poklica brez
sodelovanja. Slovar slovenskega knjižnega jezika (Slovar slovenskega knjižnega
jezika, 1985) pojem »sodelovati« opredeljuje kot biti dejavno povezan zaradi skupne
dejavnosti. Tako v policiji kot vojaški policiji je poleg zakonitega in strokovnega dela
zelo pomembno sodelovanje. Do sodelovanja med policijama sicer ne pride samo po
sebi, ampak mora biti to vnaprej dogovorjeno oziroma zakonsko ali podzakonsko
opredeljeno. Zakonska ureditev sama po sebi še ne pomeni, da takšno sodelovanje v
praksi tudi poteka oziroma da se učinkovito izvaja. Tako kot varnost v državi zagotavlja
policija, v Slovenski vojski vojaška policija zagotavlja notranjo varnost v obrambni
strukturi Republike Slovenije. Policija in vojaška policija imata na eni strani določena
pooblastila, na drugi strani pa je med njima zakonsko deljena pristojnost glede tega,
kdaj in kdo koga o čem obvešča in kdo obravnava določeno kaznivo dejanje. Policijska
pooblastila so sicer lahko urejena samo z zakonom in ker takšna ureditev posega v
pravice in svoboščine posameznikov, morajo biti ta določena in nedvoumna. Da ne bi
prišlo do podvajanja dela in posledično dvojnega posega v pravice in svoboščine, je v
smislu odkrivanja, preiskovanja in preprečevanja kaznivih dejanj ter odkrivanja storilcev
nujno potrebno sodelovanje. Dejstvo je, da tovrstno sodelovanje pri preiskovanju
kaznivih dejanj ne poteka vsakodnevno, vendar se je skozi skupne preiskave,
izobraževanja in prakso okrepilo. Čim tesnejše bo, večja bo učinkovitost. Nekatere
izmed glavnih nalog obeh policij so, da preprečujejo, preiskujejo in odkrivajo storilce
kaznivih dejanj. Namen naloge je prikazati pomembnost in način sodelovanja med
policijo in vojaško policijo pri preiskovanju in preprečevanju kaznivih dejanj ter
odkrivanju storilcev teh dejanj, saj je z uspešnim sodelovanjem moč dosegati boljšo
preiskanost kaznivih dejanj in hitrejše odkrivanje storilcev. V nalogi je kot primerjava
zajeto tudi tovrstno sodelovanje v Republiki Hrvaški.
Ključne besede: sodelovanje, policija, vojaška policija, pooblastila
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 7035; Prenosov: 222
Celotno besedilo (1,34 MB)
Ogledov v tednu: 205 |
9. |
10. Mednarodno pravo podnebnih spremembVika Lisac, 2021 Opis: Globalno segrevanje in podnebne spremembe so multidisciplinarna tema, ki vzbuja mednarodno zaskrbljenost. Koncentracija ogljikovega dioksida in drugih plinov v ozračju se je od druge polovice devetnajstega stoletja močno povečala Na prvi svetovni podnebni konferenci leta 1979 je bila izražena zaskrbljenost, da bi lahko nadaljnje širjenje človekovih dejavnosti na Zemlji povzročilo globalne podnebne spremembe. Leta 1988 je bil ustanovljen IPCC, hkrati pa je več drugih nacionalnih in mednarodnih forumov začelo pozivati k mednarodnemu sodelovanju na tem področju. Skozi čas se je tako povezano z globalnim segrevanjem in podnebnimi spremembami razvilo in uveljavilo nekaj mednarodnih okoljskih sporazumov. Najpomembnejša je Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), ki je bila sprejeta v Riu leta 1992 in jo je ratificiralo 195 držav. Njen osrednji cilj je predvsem blažitev emisij toplogrednih plinov, prilagajanje in financiranje. Drugi pomembnejši sporazum, Kjotski protokol, ki razširja UNFCCC iz leta 1992, pa državam pogodbenicam nalaga zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in predpostavlja, da globalno segrevanje obstaja in je posledica izpustov CO2, ki jih povzroča človek. Protokol iz Kjota je začel veljati leta 2005. Zadnji ključni sporazum pa je Pariški sporazum, ki je ločen instrument v okviru UNFCCC in katerega glavni cilj je pospešiti in okrepiti ukrepe, potrebne za trajnostno prihodnost z nizkimi emisijami ogljika. Istočasno se je razvijala podnebna politika EU, v sklopu katere je bil leta 2000 ustanovljen Evropski program za podnebne spremembe ECCP, da bi pomagal opredeliti okoljsko in stroškovno najučinkovitejše politike in ukrepe, ki jih je mogoče sprejeti na evropski ravni za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Vsi omenjeni sporazumi, dogovori in pogodbe so del Mednarodnega prava podnebnih sprememb, ki ne predstavlja samostojnega univerzalnega telesa podnebnega upravljanja, temveč temelji na splošnih pravilih, načelih in zakonodajnih praksah mednarodnega javnega prava in mednarodnega okoljskega prava ter se prepleta z drugimi področji mednarodnega prava.
Ključne besede: mednarodno pravo podnebnih sprememb, globalno segrevanje, podnebne spremembe, toplogredni plini, mednarodni sporazum
Objavljeno: 09.06.2022; Ogledov: 3121; Prenosov: 79
Celotno besedilo (883,50 KB)
Ogledov v tednu: 187 |