Statistika ReVIS

A+ | A- | SLO | ENG

Ključne besede: mobing, delovno mesto, psihično nasilje, delodajalec, žrtev, pravna ureditev
Objavljeno: 10.05.2018; Ogledov: 31680; Prenosov: 138
Celotno besedilo (614,08 KB)
Ogledov v tednu: 1134

Ključne besede: nacionalna varnost, zasebna varnost, zasebno varovanje, občinska redarstva, javno-zasebno partnerstvo, disertacije
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 28796; Prenosov: 173
Celotno besedilo (2,63 MB)
Ogledov v tednu: 1026

Opis: Dandanes tehnološke inovacije in nove zahteve kupcev podjetja spodbujajo, da se reševanja izzivov lotevajo na drugačne načine, to pa vse bolj spreminja tudi način dela. Za lažje obvladovanje teh sprememb je lahko v veliko pomoč informacijsko-komunikacijska tehnologija (v nadaljevanju IKT). S to tematiko bo povezana diplomska naloga, v kateri nas zanima, koliko zaposleni pri poštnem podjetju Pošta Slovenije, pri svojem delu uporabljajo IKT in kako so z njo zadovoljni. V prvem delu diplomske naloge smo se osredotočili na uporabnost IKT, v drugem delu pa na Pošto Slovenije. Pogledali smo njeno zgodovino, cilje in vizijo, organiziranost ter katere so ključne dejavnosti podjetja. Podrobno smo predstavili tudi aplikacijo UPO Mobile PRO, kot primer IKT, ki je v pomoč delavcu. V zadnjem delu smo še izvedli raziskavo v podjetju, da bi ugotovili stopnjo zadovoljstva zaposlenih z IKT v podjetju ter prikazali naše analizirane rezultate in potrdili ali ovrgli hipoteze.
Ključne besede: optimizacija dela, informacijsko komunikacijska tehnologija, IKT, Pošta Slovenije, informacijski sistem, novogoriško okrožje
Objavljeno: 26.10.2018; Ogledov: 14129; Prenosov: 197
Celotno besedilo (1,41 MB)
Ogledov v tednu: 786

Opis: V diplomskem delu obravnavam, kako je epidemija Covid-19 vplivala na nasilje v družini. Epidemija je pripeljala do izgube človeških življenj po vsem svetu, prinesla je veliko sprememb v vsakdanje življenje posameznikov. Negativno je vplivala na gospodarstvo, mentalno zdravje, socialne stike in še bi lahko naštevala. Ljudje so med pandemijo čutili stres, strah, tesnobo ter osamljenost. Veliko ljudi se je spopadlo z depresijo in anksioznostjo. Med epidemijo je prišlo do znatnega povečanja primerov nasilja v družini. Dejavniki, ki so povečali nasilje v družini, so bili povečan stres, ekonomska negotovost, mentalna nestabilnost, socialna izolacija in zloraba alkohola in prepovedanih substanc. Povečalo se je tako fizično, psihično ter spolno nasilje. Največ nasilja se je zgodilo prav v intimno-partnerskih odnosih in družinah. V vsaki družini prihaja do konfliktov, saj je le ta sestavljena iz posameznikov, ki nimajo zmeraj enakih interesov in želja. Na družinsko življenje pa ne vplivajo samo interesi družine, ampak tudi zunanji dejavniki, kot so družbene razmere, socialne razmere in psihično zdravje družinskih članov. V času epidemije so se življenja oseb zelo spremenila, s tem pa tudi interesi, kar je pogosteje pripeljalo do napetosti med družinskimi člani. Družina, ki je osnovna celica človeške družbe, je izgubila svoj primaren pomen. V družini bi se morali počutiti varno, brezskrbo in si med seboj zaupati, pa vendar se je veliko oseb v družini počutilo osamljene, prestrašene in brez zaupanja do ostalih članov družine. V diplomski nalogi sem se dotaknila teme fizičnega, psihičnega, verbalnega, spolnega ter finančnega nasilja. Primerjala sem pojavnost prijavljenega in obravnavanega nasilja v letu 2020 in 2021, ker pa se zavedam, da precejšen odstotek nasilja v družini ostane neprijavljen in posledično neobravnavan, sem pripravila tudi anketo o izkušnji nasilja. Za konec sem dodala še anonimno intimno izpoved žrtve, ki je doživela partnersko nasilje na svoji koži.
Ključne besede: družina, epidemija, Covid-19, nasilje, nasilje v družini, fizično nasilje, psihično nasilje, spolno nasilje, spolna zloraba otrok
Objavljeno: 13.01.2023; Ogledov: 7429; Prenosov: 139
Celotno besedilo (1,18 MB)
Ogledov v tednu: 375

Opis: V diplomski nalogi bom bolj podrobno predstavila tematiko o ureditvi dvojnega državljanstva v slovenskem pravnem redu. V uvodu obravnavam pojem državljanstva, njegovo pridobitev in prenehanje v Republiki Sloveniji. Bolj poglobljeno preučujem dvojno državljanstvo in ga primerjam z nekaterimi državami EU. V zaključku navajam še odločbo Ustavnega sodišča. S pojmom državljanstva lahko označimo pripadnost posameznika določeni državi. Gre za lojalnost dvosmerne narave, ko ima državljan določene dolžnosti do države, prav tako pa jih ima država do državljana.Odnos posameznikov do dvojnega državljanstva se je skozi stoletja spreminjal.Prve dokumente na temo državljanstva smo lahko zasledili že v antičnih državah, nove smernice pa smo dobili v času francoske revolucije. V 19. in 20. stoletju se je koncept državljanstva razvijal v različnih smereh. Haaška konvencija iz leta 1930 je bila tista, ki je prva razglašala načelo, da bi bilo čim manj oseb brez državljanstva, hkrati pa je bila podlaga za "Konvencijo iz leta 1963", ki je temeljila na enojnem državljanstvu. Dvojno državljanstvo skoraj nikoli nima pozitivnega vpliva, saj si dve državi lastita pravico do izpolnjevanja državljanskih obveznosti. Velika večina evropskih držav se zavzema zato, da ne bi prihajalo do oseb brez državljanstva in oseb z dvojnim državljanstvom. Zaradi vojn, ekonomskih in drugih razlogov bo v prihodnosti več migracij ljudi, posledično se bo povečalo število dvojnih državljanstev na podlagi naturalizacije.
Ključne besede: državljanstvo, dvojno državljanstvo, Haaška konvencija (1930), migracije, diplomske naloge
Objavljeno: 26.07.2018; Ogledov: 7490; Prenosov: 313
Celotno besedilo (3,08 MB)
Ogledov v tednu: 296