1. Občutek varnosti stanovalcev v bivalnem okoljuAnja Bučinel Drnovšček, 2018 Opis: Smo v času, ko sta varnost in občutek varnosti pomemben dejavnik tako vsakega posameznika kot tudi družbe v celoti. Ni dneva, da ne bi zasledili podatka o vlomih, ropih, terorizmu, kriminalu in drugih ogrožanjih ljudstva, tako doma kot v tujini. Počasi se bomo morali sprijazniti z dejstvom, da sta posameznik in družba nenehno izpostavljena virom grožnje.Obstajajo številni dejavniki, ki prispevajo k varnosti države in s tem povezani varnosti državljanov. V zadnjem času se varnostna situacija v Sloveniji pretežno povezuje z gospodarskimi dejavniki; takrat je varnost bolj razumljena kot preživetje glede na omejena finančna sredstva. Zanima nas, kako demografski dejavniki, kot so spol, zakonski status in vrsta poravnave, vplivajo na dojemanje varnostne grožnje v Sloveniji. Ciljna skupina so ljudje, ki živijo blizu meje, v mestih Nova Gorica (Slovenija) in Gorica(Italija). Radi bi vedeli, kako občutek varnosti vpliva na njihovo odločitev o nakupu nepremičnin in koliko ljudje zaupajo vladi. Rezultati kažejo, da varnost postaja naloga posameznika. Nezanesljivost kakršnekoli vrste je vir strahu in skrbi, ki lahko negativno vpliva na splošno kakovost življenja. To pomeni negotovost glede prihodnosti, ki bi lahko negativno vplivala na potencialnega kupca nepremičnin. Gospodarska kriza je pokazala, kako pomembna je gospodarska varnost za kakovost življenja Evropejcev, saj lahko občutek ranljivosti drastično zmanjša občutek osebne svobode.
Objavljeno: 19.09.2018; Ogledov: 5464; Prenosov: 179
 Celotno besedilo (1,17 MB)
Ogledov v tednu: 943 |
2. Republika Slovenija - država zanimiva za tujo delovno silo?Tjaša Malež, 2013 Ključne besede: delovne migracije, prost pretok oseb, delovno razmerje, tuji delavci, delovno dovoljenje, dovoljenje za prebivanje, priznavanje poklicnih kvalifikacij, socialna varnost, prepoved diskriminacije, izobrazba
Objavljeno: 26.07.2019; Ogledov: 4939; Prenosov: 113
Celotno besedilo (1,24 MB)
Ogledov v tednu: 782 |
3. Učinki fizioterapevtskega pristopa z elektroterapijo pri periferni obrazni paraliziPatricija Šantej, 2025 Opis: Teoretična izhodišča: Najpogostejša oblika periferne obrazne paralize je Bellova paraliza, ki je idiopatska (neznanega vzroka), akutna, enostranska paraliza sedmega možganskega oziroma obraznega živca, in povzroči oslabelost mišic na eni strani obraza. V teoretičnem delu diplomske naloge sem predstavila glavne značilnosti periferne obrazne paralize, anatomijo obraznega živca in njegove funkcije, ter fizioterapevtske pristope pri obravnavi periferne paralize obraznega živca. Namen diplomskega dela je bil s pregledom in preučevanjem znanstvene literature s področja prizadetosti obraznega živca ugotoviti, kakšne učinke ima fizioterapevtski pristop z elektroterapijo pri periferni obrazni paralizi. Metoda: Raziskovalni pristop diplomskega dela je bil teoretična raziskava s kvalitativno metodologijo. Strokovno znanstveno literaturo sem iskala v podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect, Google Scholar, Springer Link. Pri iskanju tuje literature sem uporabila ključne besede: peripheral facial paralysis, rehabilitation, facial nerve, physiotherapy, Bell's palsy. Pri iskanju slovenske literature pa ključne besede: periferna obrazna paraliza, rehabilitacija, obrazni živec, fizioterapija, Bellova paraliza. Rezultati: Ugotovila sem, da so najpogostejši dejavniki za razvoj periferne obrazne paralize idiopatskega vzroka ali povezani z raznimi okužbami oziroma travmami v predelu obraza. Najpogosteje se pojavlja paraliza obraza iz neznanega vzroka oziroma Bellova paraliza. Učinkovit fizioterapevtski pristop k rehabilitaciji periferne obrazne paralize so različne oblike elektroterapije: TENS, ES, elektro-akupunktura in terapija s faradičnim tokom. Učinkoviti so tudi fizioterapevtski pristopi z lasersko terapijo, magnetno terapijo in manualno terapijo. Razprava: S pregledom literature sem ugotovila, da sta najpomembnejša učinka fizioterapevtskega pristopa z elektroterapijo skrajšanje rehabilitacijskega časa in izboljšanje simptomov periferne obrazne paralize. Med najučinkovitejše pristope pri obravnavi periferne obrazne paralize spada terapija s transkutano električno živčno stimulacijo in elektro-akupunkturo.
Ključne besede: periferna obrazna paraliza, rehabilitacija, obrazni živec, fizioterapija, Bellova paraliza
Objavljeno: 29.08.2025; Ogledov: 1338; Prenosov: 37
Celotno besedilo (2,96 MB)
Ogledov v tednu: 498 |
4. Etažna lastnina in preoblikovanje lastninske pravice v etažno lastninoTea Kert, 2022 Opis: Pravo določa lastninsko pravico kot absolutno pravico, ki učinkuje na vsakega in je po vsebini upravičenj, ki jih vključuje, tudi najobseţnejša stvarna pravica. Ko gre za obstoj več imetnikov lastninske pravice v skupnosti solastnine, je še posebej zelo pomembno, da so za vrste pravnih posledic ali učinkov določeni načini, ki določajo razpolaganje z lastninsko pravico. SPZ kot temeljni stvarnopravni predpis ureja etaţno lastnino kot posebni institut in jo opredeli v 105. členu. Slovenski pravni red pozna dualistični koncept etaţne lastnine. Predstavlja dve ločeni razmerji pri etaţni lastnini, in sicer lastninsko pravico na posameznem delu in solastnino na skupnih delih. Obe sta neločljivo povezani ter obe skupaj tvorita etaţno lastnino. Najpreprostejši način preoblikovanja lastninske pravice na le-teh je sama zdruţitev nepremičnin ali njihova razdelitev. Nepremičnina kot samostojni predmet stvarnih pravic se razdeli na več novih nepremičnin oziroma zdruţi v novo nepremičnino, ki je prav tako samostojen predmet stvarnih pravic. Pri tem načinu se lastnosti lastninske pravice ne spremenijo. Pravni temelj nastanka etaţne lastnine je pravno dejstvo ali skupek pravnih dejstev, ki povzročijo nastanek stvarnopravnih razmerij, ki so vsebina etaţne lastnine. Vse to je obravnavano v magistrskem delu. Poudarjen je tudi pomen urejene nepremičninske evidence, zaradi izkazovanja dejanskega in pravnega stanja nepremičnin, kar je pomembno tudi zaradi zagotavljanja pravne varnosti lastnikov nepremičnin. S sprejetjem novega ZKN se zdruţuje evidentiranje nepremičnin v eno samo evidenco, to je v kataster nepremičnin.
Ključne besede: etažna lastnina, lastninska pravica, preoblikovanje lastninske pravice, oblikovanje etažne lastnine, urejena nepremičninska evidenca
Objavljeno: 20.12.2022; Ogledov: 4016; Prenosov: 80
Celotno besedilo (1,08 MB)
Ogledov v tednu: 441 |
5. |
6. Zelena delovna mesta v javnih podjetjih mestne občine LjubljanaIgor Novak, 2024 Opis: Delo predstavlja poznavanje zelenih delovnih mest v javnih podjetjih mestne občine Ljubljana. Raziskava, izvedena na 215 anketiranih, je pokazala, da zaposleni na višjih položajih ne živijo bolj trajnostno. Ugotovili smo tudi, da se s trditvijo, da so zelena delovna mesta naša prihodnost, najbolj strinjajo pripadniki babyboom generacije in najmanj pripadniki generacije Z. Glede ozaveščenosti o zelenih delovnih mestih in prepoznavnosti le-teh med delovnimi položaji ni statističnih razlik. S trditvijo, da so delovna mesta v javnem podjetju lažje obvladljiva (manj zahtevna), so se najbolj strinjali referenti in najmanj vodstveni delavci. Statistično značilne razlike v ocenah strinjanja o tem, da imajo zaposleni v javnih podjetjih več svobode pri odločanju, smo zaznali med strokovnimi sodelavci in referenti. Na podlagi rezultatov smo podali smernice za večjo ozaveščanje in sprejetost zelenih delovnih mest.
Ključne besede: mestna občina Ljubljana, zelena delovna mesta, zeleno gospodarstvo, trajnost, prihodnost.
Objavljeno: 11.07.2024; Ogledov: 3134; Prenosov: 58
Celotno besedilo (1,91 MB)
Ogledov v tednu: 368 |
7. |
8. Mednarodna pristanišča kot dejavniki razvoja regijNina Ribarič, 2024 Opis: V magistrskem delu so obravnavana mednarodna pristanišča kot dejavnik razvoja regij, kar je predmet lokacijske teorije oziroma ekonomske geografije. Postavljeni sta dve hipotezi. Prva hipoteza se glasi: Mednarodna pristanišča so odločilni dejavniki razvoja regij. Analiza je pokazala, da mednarodna pristanišča, kot so Rotterdam, Antwerpen - Brugge in Hamburg, pomembno vplivajo na razvoj regij, v katerih se nahajajo. Ugotovljeno je bilo, da pristanišča niso pomembna le za pomorsko trgovino, temveč tudi za širši razvoj gospodarskih dejavnosti, vključno z logistiko, skladiščenjem in transportom. Raziskava je potrdila, da so pristanišča ključna za gospodarski razvoj regij, saj prispevajo k razvoju omrežij in dejavnosti v svojem zaledju. Lokacija pristanišč je pogosto določena z geografskimi dejavniki, kar pomeni, da so velika mednarodna pristanišča redka naravna dobrina, podobna drugim naravnim virom. Druga hipoteza pa se glasi: Koprsko pristanišče je pomembno za nacionalne interese in suverenost Slovenije. Analiza je potrdila, da ima koprsko pristanišče ključen pomen za nacionalne interese Republike Slovenije in njen razvoj. Ugotovljeno je bilo, da koprsko pristanišče zagotavlja pomembne gospodarske koristi regiji, v kateri se nahaja, ter za zaledje in druge dele Slovenije. Kljub temu pa obstajajo omejitve glede prihodnjega povečanja pretovora zaradi prostorskih omejitev. Primerjava z drugimi pristanišči v regiji (Trst, Reka, Benetke) je pokazala, da Koper skupaj s Trstom pokriva specifična tržišča, medtem ko Reka in Benetke nista neposredna konkurenta. Kljub konkurenčnemu okolju je koprsko pristanišče ključno za slovensko suverenost in razvoj, saj omogoča Sloveniji status pomorske države.
Ključne besede: ekonomska geografija, lokacijska teorija, Luka Koper, avtonomni sistemi, mednarodna pristanišča, pomorska trgovina, regije, transportne poti, vplivno območje, zaledje
Objavljeno: 26.02.2025; Ogledov: 3078; Prenosov: 11
Celotno besedilo (4,66 MB)
Ogledov v tednu: 358 |
9. |
10. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI MLADOSTNIKU S SAMOPOŠKODBENIM VEDENJEMAmadej Puž, 2025 Opis: Teoretična izhodišča: Vloga medicinske sestre pri obravnavi mladostnikov s samopoškodbenim
vedenjem je ključnega pomena za uspešno prepoznavanje, razumevanje in obvladovanje tega vedenja.
Samopoškodbeno vedenje je pogosto način, s katerim mladostniki izražajo notranje stiske, kot so
čustvena bolečina, stres, depresija ali težave z identiteto. Mladostniki, ki se ukvarjajo s
samopoškodbenim vedenjem, pogosto niso sposobni obvladati svojih čustev ali se soočiti s svojimi
težavami na druge načine. Vloga medicinske sestre se torej ne nanaša le na neposredno obravnavo
mladostnikov, temveč vključuje tudi prepoznavanje širših dejavnikov, ki vplivajo na mlade in njihova
dejanja. Namen raziskave je raziskati vlogo medicinske sestre pri obravnavi mladostnika s samopoškodbenim vedenjem. Cilji raziskave so ugotoviti vlogo medicinske sestre pri obravnavi mladostnika s samopoškodbenim vedenjem, predstaviti terapevtske pristope, ki so pri obravnavi mladostnikov najučinkovitejši, raziskati in preučiti najpogostejše dejavnike tveganj za samopoškodbeno vedenje pri mladostnikih in raziskati znake (poškodb) na katere mora biti medicinska sestra pozorna pri prepoznavanju samopoškodbenega vedenja pri mladostnikih.
Metode: V raziskavi sta bila uporabljena kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela.
Za zbiranje podatkov je bila uporabljena predloga za polstrukturiran intervju. Raziskava je potekala od
februarja do marca 2025. Vzorec je bil namenski in vključuje šest diplomiranih medicinskih sester, ki
sodelujejo pri obravnavi mladostnika s samopoškodbenim vedenjem. Pri zbiranju in obdelavi podatkov
smo upoštevali vsa etična načela raziskovanja. V deskriptivnem delu smo pridobili strokovno in
znanstveno literaturo v domačem slovenskem in tujem angleškem jeziku.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da medicinske sestre pri obravnavi mladostnika s samopoškodbenim
vedenjem najpogostejše oblike opisujejo kot telesne poškodbe, predoziranje s prepovedanimi
substancami in čustvene spremembe. Vloga medicinskih sester pri mladostnikih, ki se samopoškodujejo,
je predvsem poudarjena na pridobivanju zaupanja in ustrezni ne obsojajoči komunikaciji ter strokovni
podpori. Zdravstveni delavci imajo pri takih mladostnikih izjemno pomembno vlogo, saj so največkrat
prvi, ki navežejo stik z njimi in jim nudijo občutek varnosti in sprejetosti ter možnosti, da se nam
odprejo in povejo svoje notranje stiske.
Razprava: Vloga medicinskih sester pri obravnavi mladostnika s samopoškodbenim vedenjem je zelo
pomembna. Pri obravnavi mladostnika s samopoškodbenim vedenjem je ključnega pomena ustrezen
terapevtski pristop, ki omogoča hitro in strokovno pomoč. Poudarek je na empatiji in terapevtskem
pogovoru. Prav tako imajo pomembno vlogo, saj so največkrat prve, ki prepoznajo znake in s hitrim
ukrepanjem zagotovijo strokovno obravnavo. Najpogostejši dejavniki tveganj za nastanek
samopoškodbenega vedenja so travmatske izkušnje iz otroštva, nizka samopodoba, prisotnost duševnih
motenj ter socialni družinski dejavniki, kot so lahko zlorabe ali ločitev staršev. Medicinske sestre morajo
biti še posebej pozorne na več znakov samopoškodbenega vedenja, kot so fizični znaki, vedenjski in
čustveni. Najpogostejši so rezanje kože in udarjanje samega sebe, zažiganje delov kože in spremembe
v vedenju. Vloga medicinske sestre pri takih mladostnikih je ključnega pomena, saj je vključevanje
strokovnega multidisciplinarnega tima in svojcev v samo zdravljenje ključ za uspeh.
Ključne besede: medicinska sestra, mladostnik, samopoškodovanje, samopoškodbeno vedenje
Objavljeno: 26.04.2025; Ogledov: 1958; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,14 MB)
Ogledov v tednu: 349 |