1. Povezovanje dveh pristopovEva Križaj, 2021 Opis: Integracija kognitivno-vedenjske terapije in kreativnega pristopa pomoč z umetnostjo še nedolgo nazaj ni bila dobro sprejeta. Veljalo je namreč prepričanje, da hibridni pristopi kognitivno-vedenjske umetnostne terapije niso učinkoviti in izvedljivi. Umetnostne terapije so se kot izkustvene začele razvijati znotraj psihoanalitičnih in analitičnih praks, ki so bile v nasprotju z behaviorizmom, ki skupaj s kognitivno terapijo nosi temelje za razvoj kognitivno-vedenjske terapije. V zadnjih letih vse več terapevtov ponuja priložnost tovrstni integraciji. Glavna podpora pristopu je dejstvo, da so kognitivne komponente del umetniškega ustvarjanja in s tem neločljivo povezane s samo terapijo. Naklonjenost do sodobnega umetnostnega pristopa, ki temelji na načelih vedenjske in kognitivne terapije, je rasla skozi praktično uporabo vizualnih podob, ki so predstavljale posameznikove misli, čustva in občutke in s tem tudi njihovo izkrivljenost in prostor za terapevtsko delo in doseganje sprememb. Namen naloge je poiskati stičišča kognitivno-vedenjske in umetnostne terapije, predstaviti kognitivno-vedenjsko umetnostno terapijo in ugotoviti, kateri so možni praktični vidiki uporabe tega pristopa. Umetnostne terapevte so dokončno prepričali meditativni vidiki terapije, ki so se pojavili v tretjem valu razvoja kognitivno-vedenjskega pristopa in ustvarili vse več argumentov za tovrstno povezovanje. Glavni meditativni konstrukt kognitivno-vedenjske terapije je čuječnost, opredeljena kot zmožnost vzdrževanja pozornosti z določenim namenom, v sedanjem trenutku in brez obsojanja. Spoznanje, da čuječnost in umetnost tvorita edinstveno vez in simbiotični odnos, je vplivalo na širjenje idej v svetu fotografije in fototerapije. Koncept “čuječa fotografija” se dobro vključuje v hibridni pristop kognitivno-vedenjske umetnostne terapije, saj vsebuje elemente obeh pristopov in predstavlja možno aplikacijo nove prakse, ki bi dopolnila sodoben način psihoterapevtskega dela.
Ključne besede: kognitivno-vedenjska terapija, umetnostna terapija, čuječnost, fototerapija, diplomske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 2257; Prenosov: 111
 Celotno besedilo (891,73 KB)
Prenosov v tednu: 7 |
2. |
3. Kaznivo dejanje umoraTjaša Grabrijan, 2025 Opis: Kaznivo dejanje umora predstavlja najhujšo obliko kaznivega dejanja zoper življenje v slovenskem kazenskem pravu. Gre za izjemno zavržno in brutalno dejanje, s katerim je odvzeta temeljna človekova pravica, pravica do življenja. Glavni cilj raziskave je bil analizirati pravno ureditev umora po 116. členu Kazenskega zakonika, pri čemer je bil poudarek na analizi kvalifikatornih okoliščin, predvsem grozovitosti, razmejitvi med umorom in ubojem, dokazovanju različnih oblik naklepa ter oceni sorazmernosti kazni. V raziskavi je bilo uporabljenih več različnih metod, in sicer zgodovinska metoda, pravno-analitična metoda, aksiološka metoda, deduktivna metoda, primerjalnopravna metoda, deskriptivna metoda, teoretično-raziskovalna metoda, metoda kompilacije in metoda sinteze. Rezultati analize potrjujejo, da so kvalifikatorne okoliščine ključne za pravno razmejitev med kaznivim dejanjem uboja in umora, vendar njihova uporaba v praksi pogosto vključuje subjektivno presojo, kar vodi do neenotnosti pri sodnem odločanju. Prav tako se pojavljajo težave pri dokazovanju vrste naklepa, kar ne vpliva neposredno na pravno kvalifikacijo dejanja, a ima pomemben vpliv na višino izrečene kazni. Ugotovljeno je bilo tudi, da dosmrtni zapor v slovenski praksi ostaja izjema, čeprav zakonodaja omogoča njegovo uporabo. Raziskava tako prispeva k boljšemu razumevanju sodne prakse, normativnih izhodišč in izzivov pri kaznovanju za kaznivo dejanje umora. Ugotovitve raziskave prispevajo k boljšemu razumevanju ključnih dilem v praksi in nakazujejo potrebo po večji jasnosti zakonskih opredelitev ter večji enotnosti sodne prakse. Izsledki raziskave lahko služijo kot izhodišče za razmislek o kaznovalni politiki, večji doslednosti sodne prakse, nadaljnji strokovni razpravi o sorazmernosti kazenskih sankcij in tudi kot podlaga za nadaljnje raziskave. Omejitve raziskave se nanašajo predvsem na omejen dostop do vseh sodb, odsotnost empiričnih podatkov in osredotočenost na slovenski pravni red. V prihodnje bi bilo smiselno izvesti širšo empirično analizo sodne prakse ter vključiti še dodatne pravne sisteme za primerjavo.
Ključne besede: kaznivo dejanje, umor, uboj, kazenske sankcije, kvalifikatorne okoliščine, kaznovalna politika, sodna praksa, Kazenski zakonik
Objavljeno: 17.12.2025; Ogledov: 142; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,16 MB)
Prenosov v tednu: 7 |
4. Organizacijska kultura v podjetju ter vpliv lastništva na motivacijo zaposlenih v času tranzicijeMarko Sinreih, 2016 Opis: Pričujoče doktorsko delo preučuje temeljne sestavine in elemente kulture organizacije, součinkovanja lastništva na organizacijsko strukturo podjetja, vrednote, načela in norme organizacije, ki neposredno vplivajo na motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih skozi čas tranzicije. Slovenija, ki je bila v preteklosti del bivše Jugoslavije kot enakopravna republika federativne države, je imela samoupravni socialistični družbeni sistem, ki je vplival in imel pomembno vlogo pri nastajanju in spreminjanju organizacijske kulture. Družbeni sistem, ki je bil v preteklosti voden s strani komunistične partije, je kot unitarni sistem federalne države zaradi temeljnih pomanjkljivosti propadel. Nezadovoljstvo Slovencev v bivši Jugoslaviji je pripeljalo do nasilne odcepitve Slovenije, ki ji je sledilo obdobje slovenske pomladi in tranzicije. Nova demokratična ureditev, tržno gospodarstvo ter težko pričakovana lastninska reforma so pogojevali privatizacijo družbene lastnine. Spremembe družbene ureditve kot zunanji dejavnik in spremembe v lastniški strukturi kot notranji dejavnik podjetja so imele močan vpliv na organiziranost in organizacijsko strukturo podjetja. Novi pogoji so vplivali na kulturo in klimo v podjetju, vključno z motivacijo zaposlenih: kot posledica pozitivnih in negativnih pritiskov družbe in lastništva. Odraz sprememb se je zrcalil v zadovoljstvu zaposlenih in tudi kvaliteti življenja zaposlenih. Pričujoče delo nam omogoča širši pogled na vplivne dejavnike v preteklosti in sedanjosti, ki so povzročili spreminjanje kulture organizacije, ob možnih konstruktih razvoja kulture v prihodnosti.
Ključne besede: organizacija, organizacijska kultura, organizacijska klima, organizacijska struktura, podjetje, lastništvo, zaposleni, motivacija, zadovoljstvo, ekonomski sistemi, tranzicija, disertacije
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 7425; Prenosov: 233
Celotno besedilo (6,04 MB)
Prenosov v tednu: 7 |
5. |
6. Stopnja hallux valgusne deformacije in njena povezanost s kakovostjo življenja žensk srednjih let v SlovenijiKatarina Jovanović, 2025 Ključne besede: hallux valgus, bunion, bolečina, kakovost življenja, MFPDI, NRS, »instrument« za samoocenjevanje morebitnega nagiba palca, konservativna obravnava hallux valgusa, deformacije
Objavljeno: 26.11.2025; Ogledov: 289; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,87 MB)
Prenosov v tednu: 5 |
7. |
8. Primerjava evro-kontinentalnega pravnega sistema z anglosaškimUrban Rozman, 2017 Opis: Svoje diplomsko delo bom seveda začel z zgodovinskim uvodom. Analiziral bom primerjana pravna sistema od njihovih začetkov pa do sodobnejših časov. Kot vsi vemo so na pravo in njegov razvoj vplivali predvsem štirje dejavniki. Prvi je antika. Rimsko pravo predstavlja mati kontinentalne pravne ureditve, natančneje civilnega prava, še danes se namreč uporabljajo nekatere ureditve, ki veljajo že tisočletja. Drugi dejavnik predstavlja germansko združeno mišljenje. Pravne ureditve germanskih plemen pred pokristjanjevanjem. Tretji dejavnik je srednjeveška cerkev in kanonsko pravo. Zadnji ter nekoliko kasnejši dejavnik pa je moderni liberalizem. Na tej točki različnih virov prava, se ne bom preveč zadrževal, v svoje delo sem jih umestil bolj zaradi začrtanja smeri katere se bom držal. Več pozornosti bom naklonil zgodovinskemu razvoju običajnega prava ali common law, ter kontinentalni pravni ureditvi in njeni zgodovinski poti. Nadaljeval bom z "uvodom" v osrednjo temo svojega dela, to pa je primerjava civilnega prava in comon law danes. Nadalje bom izpostavil vsako od naštetih področji posebej, znotraj njih samih pa sem si izbral nekaj tem, ki jih bom najprej definiral in nato primerjal. Svojo analizo sem ločil na materialno in procesno pravno ureditev sistemov. V primerjalno množico materialnega prava sem zajel causo, pogodbe v korist tretjih oseb, preklic ponudbe, višjo silo in naključje, kršitev pogodbe in krivdo, odškodninsko odgovornost, zamudo in prenos lastništva, menico, hipoteko ter še nekaj drugih. V primerjalni množici procesnega prava pa je zajeto naslednje: vročanje, določitev dejstev, sprejem in zanesljivost dokazov ter rubež. Vse zgoraj naštete teme so zelo obsežno urejene in že za eno bi bilo dovolj gradiva, za celo diplomsko nalogo, zato sem pri vseh izpostavil ter nato primerjal le bistvo.
Objavljeno: 23.10.2018; Ogledov: 3719; Prenosov: 221
Celotno besedilo (773,48 KB)
Prenosov v tednu: 5 |
9. Alma Karlin – mednarodni in diplomatski vidiki njene poti okoli svetaŠpelca Harisch, 2022 Opis: Magistrsko delo osvetljuje čas in kulturno zgodovinske odnose v obdobju, ko je Alma Maximiliana Karlin potovala po Evropi in okrog sveta. Obširno obravnava zgodovinski pregled obdobja, v katerem je potovala, ter čas in okoliščine, v katerih je živela, potovala in ustvarjala. Poleg Alminega življenjepisa in njene ljubezni do tujih jezikov, razlage jezikov, magistrska naloga obravnava tudi Almino srečanje z diplomacijo in podroben pregled držav, po katerih je potovala. Delo se dotakne njene vrnitve v Celje po zaključku poti okoli sveta, življenja v času druge svetovne vojne in po njej, obravnava pa tudi Almino nacionalno opredelitev oz. neopredelitev. Magistrsko delo se dotakne tudi življenja žensk v času njenega življenja in pa motivov potovanj konec 19. in začetek 20. stoletja. Pri raziskovanju so bile uporabljene metode družboslovnega raziskovanja, in sicer opis, primerjava, zbiranje, analiza, sinteza in komentar. Za odgovore na raziskovalna vprašanja so bile uporabljene metode družboslovnega raziskovanja z zgodovinsko deskriptivno metodo. Eden od ciljev magistrskega dela je bilo predstaviti mednarodne okoliščine v času Karlininega potovanja. Raziskovanje je podalo odgovor, da je bil to nemiren čas velikih sprememb, vojne in najobsežnejše recesije 20. stoletja. Ljudje so iskali možnosti za preživetje in so se selili v velemesta in industrijska središča. Raziskava je podala tudi odgovor na sociološko in kulturno percepcijo takratnega časa, in sicer da je bila družba v času njenega potovanja patriarhalna in ženske niso imele enakih pravic, kar kaže na še eno izjemnost naše Alme, da se je čeprav ženskega spola podala na pot. Njena miselnost poda odgovor na tretje raziskovalno vprašanje, in sicer glede narodnostne opredelitve: pri čemer se narodnostno opredeli in ne počuti kot pripadnica nobenemu narodu. Ker se ne počuti nikjer zaželeno, saj tudi vresnici ni bila, se razglasi »le za državljanko sveta«, se pravi brez narodnosti.
Ključne besede: Alma Maximiliana Karlin, diplomacija, Celje Alme Karlin, poliglotizem, potopis
Objavljeno: 22.11.2022; Ogledov: 1979; Prenosov: 107
Celotno besedilo (1,20 MB)
Prenosov v tednu: 5 |
10. |