1. |
2. Organizirani kriminal kot vir ogrožanja mednarodne in nacionalne varnostiBor Jeglič, 2016 Opis: V magistrskem delu je predstavljen razvoj strateškega koncepta odkrivanja in preprečevanja organizirane kriminalitete na mednarodni ravni, v okviru Evropske unije in na nacionalni ravni ter ukrepi, ki naj bi pripomogli k učinkovitejšemu zoperstavljanju temu relativno novemu družbenemu fenomenu. Mednarodna skupnost na ta kriminalni izziv v preteklosti ni odgovarjala usklajeno. Kljub množici sprejetih ukrepov, le-ti niso bili zadostni in sistemsko povezani. Glede na kazalce in napovedane trende ter vire ogrožanja s strani organiziranih kriminalnih združb, bi bilo potrebno nadgraditi obstoječo ali celo oblikovati novo razvojno paradigmo na tem področju. Organizirana kriminaliteta ima transnacionalne značilnosti in brez izgradnje skupne mednarodne strategije in sodelovanja v njenem preiskovanju smo obsojeni na neuspeh. Ob tem tudi ne gre spregledati dejstva, da s klasičnimi preiskovalnimi metodami praktično ni več mogoče učinkovito preiskovati hujših kaznivih dejanj, sploh pa dejavnosti organiziranih kriminalnih združb. Uporaba prikritih preiskovalnih ukrepov predstavlja zato nekakšen ˝sine qua non˝ sodobnega odkrivanja teh dejavnosti, pri čemer so čeri njihove čezmerne uporabe in s tem tudi možnosti kršenja človekovih pravic večstranske. Različna organiziranost preiskovalnih organov posameznih držav, neenotni dokazni standardi in pravne podlage za uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov ter njihova časovna omejenost v dobršni meri zmanjšujejo ali celo onemogočajo učinkovitost zoperstavljanja hujšim oblikam kaznivih dejanj in organizirani kriminaliteti. Na podlagi primerjalne analize teh standardov med posameznimi državami smo opredelili spremembe, ki bi lahko tako na sistemski, zakonodajni in operativni ravni omogočile višjo raven usklajenosti v slovenski preiskovalni praksi in s tem zagotovili učinkovitejše zoperstavljanje dejavnostim organiziranih kriminalnih združb.
Ključne besede: organizirana kriminaliteta, mednarodna varnost, nacionalna varnost, obveščevalno vodena policijska dejavnost, kriminalistično-obveščevalni model preiskovanja, prikriti preiskovalni ukrepi, človekove pravice, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 22.08.2017; Ogledov: 13992; Prenosov: 310
 Celotno besedilo (1,33 MB)
Prenosov v tednu: 12 |
3. Družbena omrežja in samopodoba med mladimiPia Lapanja, 2022 Opis: Internet se je s svojim tehnološkim razvojem razrasel v naš vsakdan kot tudi odnose, ki jih ob tem vzpostavljamo in gradimo. Občutek, da je internetna komunikacija mladim že položena v zibko, ni povsem izvit iz trte: v uporabi interneta kot komunikacijskega kanala prednjačijo mladi, vendar temu trendu sledijo tudi starejši odrasli. Pozitivna paradigma je, da družbena omrežja predstavljajo prostor za izražanje identitete, krepitev in razvoj družbenih odnosov ter pomagajo pri razvoju socialnih veščin. V tej diplomski nalogi smo na podlagi lastne raziskave (po metodi CAWI) želeli opredeliti povezanost družbenih omrežij, njihove pogostosti in namena uporabe s samopodobo njihovih uporabnikov ter preučiti, ali obstajajo razlike v teh kategorijah med mlajšimi in starejšimi uporabniki, navsezadnje pa še ugotoviti, kakšna je samopodoba mladih in starejših ter ali se samopodoba uporabnikov družbenih omrežij spreminja s starostjo. Skozi izbran metodološki pristop, ki temelji na vprašalniku samospoštovanja (po Rosenberg) in samopodobe (po Sorensen), smo preverjali tri delovne hipoteze, ki iščejo statistično značilne razlike v samopodobi ter pogostosti (in namenom) uporabe družbenih omrežij med mlado in starejšo odraslo populacijo. Kot kažejo rezultati, imajo pogosti uporabniki (ne glede na starostno skupino, ki ji pripadajo) v povprečju nižjo samooceno samopodobe kot občasni ali redkejši uporabniki družbenih omrežij. Analiza je še pokazala, da med mladimi (18 in 30 let) ter starejšimi odraslimi (nad 50 let), ki pogosteje uporabljajo virtualna družbena omrežja, mladi svojo samopodobo ocenjujejo nižje kot tisti, ki družbena omrežja uporabljajo redkeje. Družbeni mediji obsegajo medsebojno komunikacijo in idealizirane medijske podobe, zato se uporabniki v tem kontekstu nagibajo k procesu družbene primerjave. Teoretiki ob tem ugotavljajo, da mladi družbene medije jemljejo premalo kritično in se od njih ne distancirajo dovolj učinkovito. Temu primerno se lahko pojavijo odvisnosti ali druga vedenja, ki dolgoročno negativno vplivajo na mlade in njihovo samopodobo.
Ključne besede: družbena omrežja, pogosta uporaba, vpliv, samopodoba, mladi, virtualni odnosi, diplomske naloge
Objavljeno: 23.12.2022; Ogledov: 3186; Prenosov: 422
Celotno besedilo (1,42 MB)
Prenosov v tednu: 11 |
4. |
5. POMEN KOMUNIKACIJSKIH POSTOPKOV ZA USPEŠEN POTEK REHABILITACIJE PACIENTAIva Sučević, 2020 Opis: Komunikacija postaja vse pomembnejši element za uspešno delo fizioterapevtov. V rehabilitacijskem procesu lahko neuspešna komunikacija vodi do številnih nesporazumov, ki lahko povzročajo neprijetne posledice tako za pacienta kot za fizioterapevta. Da bi pacientu omogočili kakovostno obravnavo in s tem uresničevanje zastavljenih ciljev rehabilitacije, je zelo pomembno zavedanje pomena uspešne komunikacije. Namen diplomske naloge je bil analizirati dejstvo, kako komunikacija vpliva na izid rehabilitacije; ali uspešna komunikacija ustvarja placebo učinek na pacienta, kako fizioterapevti komunicirajo in rešujejo konflikte z njimi, kako motivirajo le-te za sodelovanje v rehabilitacijskem procesu. Pridobljene podatke smo dobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Rezultate smo prikazali z grafi in jih nato interpretirali. 48 ali 63,16 % anketirancev meni, da s pacientom vedno komunicirajo učinkovito oziroma kakovostno, 74 ali 97,37 %, da komunikacija vpliva na potek in izid rehabilitacije pacienta. 65 ali 85,53 % jih z nebesedno komunikacijo pacienta dobi veliko informacij. Podporni način komuniciranja v pogovoru s pacientom vedno uporablja 53 ali 69,74 % anketiranih fizioterapevtov. Komunikacija s svojci pacienta je v procesu rehabilitacije zelo pomembna za 68 ali 89,47% anketirancev, vendar jih večina 32 ali 42,11% le včasih komunicira s svojci pacienta. Da uspešna komunikacija motivira pacienta, spodbuja pacienta k dejavni vključitvi v proces rehabilitacije in pacientu daje občutek nadzora položaja in lastnega stanja, je izbralo 60 ali 78,95 % anketirancev. 100 % anketirancev svojo komunikacijo prilagaja pacientovim potrebam in možnostim. S pozitivno komunikacijo in s prijazno razlago poteka rehabilitacije pacientovo zaupanje pridobi 100 % anketirancev. 73 ali 96,05 % se jih strinja, trije ali 3,95 % se jih s trditvijo, da sta pri motiviranih pacientih potek in izid rehabilitacije uspešnejša, ne strinja. Vsi informacije o zdravstvenem stanju pacienta izmenjujejo v timu. 63 ali 82,89% se v konfliktih situacijah s pacientom znajde redko. Ko pa do takšnih situacij pride, jih večina rešuje s pozitivnim, umirjenim pogovorom. Strokovne izraze v komunikaciji s pacientom včasih uporablja 48 ali 63,16%. 58 ali 76,32 % anketirancev je navedlo, da dodatna izobraževanja o komunikacijskih veščinah niso potrebna, 18 ali 23,68 % jih meni, da bi bila takšna izobraževanja potrebna. Komunikacija med fizioterapevtom in pacientom mora biti usmerjena predvsem v razvoj takšnih medosebnih odnosov, ki bodo motivirali paciente za redno in dejavno vključenost na obravnavah, ter upoštevanje nasvetov in navodil. Pomembno je, da se fizioterapevti zavedajo, kolikšen pomen ima komunikacija v rehabilitacijskem procesu, in da so izobraževanja o komunikacijskih veščinah potrebna, tako med študijem kakor tudi kasneje.
Ključne besede: komunikacija v zdravstvu, rehabilitacija, fizioterapija, pacient, placebo učinek
Objavljeno: 28.07.2020; Ogledov: 4708; Prenosov: 342
Celotno besedilo (1,25 MB)
Prenosov v tednu: 9 |
6. Zaščita in varovanje osebnih podatkov v podjetjuNataša Conta Colarič, 2025 Opis: V diplomskem delu smo raziskali zaščito in varovanje osebnih podatkov v podjetjih, s poudarkom na Splošni uredbi o varstvu osebnih podatkov (GDPR) in njenem vplivu na poslovno prakso. Ugotovili smo, da GDPR prinaša večjo odgovornost in transparentnost. Preizkusili smo različne vidike varovanja podatkov, kot so pravice zaposlenih, vloge upravljavcev in obdelovalcev ter osnovna načela varstva osebnih podatkov. Pregled sodne prakse in primerov iz prakse kaže, da neusklajenost s predpisi vodi v resne pravne posledice. Predstavili smo primere podjetij, ki uspešno uvajajo varnostne ukrepe in usposabljanja za zmanjšanje tveganj kršitve. Empirične raziskave so pokazale, da informacijska ozaveščenost in usposobljenost zaposlenih vplivata na uspešnost zaščite podatkov. Varovanje podatkov je tako pravna obveznost in ključni dejavnik zaupanja, ki podjetjem pomaga izpolnjevati zakonske zahteve in izboljšati konkurenčnost.
Ključne besede: GDPR, osebni podatki, varstvo podatkov, obdelava podatkov, načela, privolitev
Objavljeno: 17.10.2025; Ogledov: 256; Prenosov: 18
Celotno besedilo (2,02 MB)
Prenosov v tednu: 8 |
7. |
8. Primerjava računanja generativnih šumov na Unity pogonuBeno Zupanc, 2025 Opis: V diplomski nalogi bo predstavljena tematika proceduralno generirane vsebine z uporabo šumov. Predstavili bomo nekaj znanih generativnih šumov, kot so Perlinov, Worley in Simpleks šum, ter postopek proceduralnega generiranja z njihovo uporabo. Opisali bomo strukturo sodobnih računalnikov, računske senčilnike ter grafični cevovod. Njihovo razumevanje nam bo omogočilo implementacijo računanja šumov na različne načine. Predstavili bomo Unity igralni pogon in grafično knjižnico Lygia, ki ju bomo uporabili za izdelavo naloge. Diplomsko nalogo bomo zaključili z analizo časovne zahtevnosti izračuna posameznih šumov glede na lokacijo (CPE ali GPE) in način njihove implementacije.
Ključne besede: proceduralno generiranje, šumi, Unity, Lygia, grafično programiranje
Objavljeno: 17.10.2025; Ogledov: 210; Prenosov: 11
Celotno besedilo (6,71 MB)
Prenosov v tednu: 7 |
9. |
10. Digitalizacija procesov v malih in srednje velikih podjetjihLaura Turk, 2025 Opis: Magistrska naloga obravnava izzive in rešitve digitalizacije v malih in srednje velikih podjetjih
(MSP), kjer administrativni in izvedbeni procesi pogosto še temeljijo na ročnem delu. Tak
sistem dela povečuje obremenitev zaposlenih, zmanjšuje preglednost nad podatki in povečuje
možnosti za napake. Namen naloge je predstaviti, kako lahko tudi MSP-ji z omejenimi viri, s
pomočjo dostopnih, stroškovno učinkovitih digitalnih rešitev izboljšajo učinkovitost,
preglednost in kakovost storitev. S pomočjo analize obstoječega stanja in metodologije
RapidRe smo prepoznali ključne izzive pri delu v podjetju Krmotorsport in uvedli ustrezno
programsko rešitev. Digitalizacija je skrajšala delovni proces pri izvedbi storitev in izboljšala
učinkovitost, povečala kapaciteto delavnice in izboljšala organizacijo dela. Digitalizacija
predstavlja pomembno konkurenčno prednost tudi za MSP-je z omejenimi viri za digitalizacijo.
Ključne besede: digitalizacija, mala in srednje velika podjetja, optimizacija procesov, programska rešitev
Objavljeno: 17.10.2025; Ogledov: 298; Prenosov: 30
Celotno besedilo (3,27 MB)
Prenosov v tednu: 7 |