1. |
2. |
3. Projektni management prometne infrastruktureMetka Celestina Češnovar, 2025 Opis: Magistrsko delo se osredotoča na načine vodenja projektov pri izgradnji avtocestne infrastrukture v RS, pri čemer se dela primerjava s procesi, ki jih opredeljuje knjiga "Project Management Body of Knowledge Guide – Sixth Edition". Kot primer projekta je podan projekt izgradnje protihrupnih ograj, ki se postavljajo na avtocestah v Sloveniji. Glavni cilj je podrobno predstaviti praktično uporabo projektnega managementa na praktičnem primeru ter poudariti ključno vlogo discipline projektnega managementa pri uspešni izvedbi gradbenih projektov v Sloveniji. Raziskava, narejena pri vsebini magistrskega dela, bo preverila hipotezo o vplivu obstoječe zakonodaje na spodbujanje izvajanja infrastrukturnih projektov v skladu z načeli priročnika Project Management Body of Knowledge (PMBOK). S tem ciljem bomo analizirali veljavno zakonodajo, preverili njeno skladnost s standardi PMBOK ter ocenili doslednost in morebitna odstopanja. Metode, uporabljene v raziskavi, vključujejo analizo zakonodaje, primerjavo s standardi PMBOK ter študijo primerov izvedenih infrastrukturnih projektov. Hkrati bomo proučili, ali uporaba omenjenih procesov, zlasti načrtovanje kakovosti, vpliva na izvedbo projekta izgradnje protihrupnih ograj na avtocesti v okviru pričakovanega. Rezultati magistrskega dela potrdijo obe hipotezi in cilji so doseženi. Uporaba projektnega managementa za infrastrukturni projekt poveča učinkovitost na vseh ravneh ter omogoča boljše vodenje projektov, rezultati pa lahko pripomorejo k povečanju pomena implementacije teh procesov na področju izgradnje infrastrukture in odpirajo možnosti za projektni pristop na tem področju. Magistrsko delo lahko služi kot vodič za podobne primere pri izgradnji državne infrastrukture, saj so procesi in zakonodaja podobni in omogočajo izvedbo drugih projektov z nekaterimi prilagoditvami.
Ključne besede: projektni management, prometna infrastruktura, protihrupne ograje, projektno vodenje, tveganja, stroški
Objavljeno: 15.04.2025; Ogledov: 989; Prenosov: 33
 Celotno besedilo (4,23 MB)
Prenosov v tednu: 8 |
4. Primerjava meritev sagitalnih krivin hrbtenice, izmerjenih s svinčnico in aparatom za rasterstereografijo Formetric 4D, pri otrocih in mladostnikihMihela Matičič, 2025 Opis: Uvod: Zanesljive in dostopne metode ocenjevanja telesne drže so ključne za zgodnje prepoznavanje posturalnih nepravilnosti. V klinični praksi se pogosto uporablja svinčnica, ker omogoča hitro in enostavno merjenje, medtem ko novejše metode, kot je Formetric 4D, omogočajo natančne, ponovljive meritve. Metode: Analizirani so bili podatki 35 preiskovancev. Primerjani so bili razdalje od navpičnice do procesusa spinosusa C7 (PSC7) in L3 (PSL3) ter sagitalni indeks. Podatki so bili primerjani z normativnimi vrednostmi in analizirani glede na indeks telesne mase (ITM), spol in starost. Statistična obdelava je bila izvedena v programu SPSS 29.0. Statistična značilnost je bila določena pri p = 0,05. Rezultati: Statistično značilna razlika med metodama je bila ugotovljena v nivoju PSC7 (p < 0,001; α = 0,05), medtem ko je v nivoju PSL3 ni (p = 0,252). Sagitalna indeksa dobro korelirata (ICC = 0,864). Prav tako je izračunan interval zaupanja za meritve s svinčnico znotraj intervala zaupanja normativnih vrednosti (NV), ki je enak za oba nivoja meritev (NV = 39,9 ± 16,7 mm; PSC7 = 37,68–48,03 mm in PSL3 = 32,98–41,02 mm). Razprava in sklep: Rezultati so pokazali dobro primerljivost med metodama. Statistično značilne razlike so bile le pri meritvah v cervikalnem nivoju. ITM in starost nista vplivala na meritve, razlike med spoloma pa so se pokazale v cervikalnem nivoju. Ugotavljamo, da bi bila za boljšo primerljivost z drugimi študijami potrebna standardizacija položaja preiskovancev in protokolov merjenja. Ugotovitve potrjujejo pomen uporabe neinvazivnih metod in prednosti kombinacije obeh pristopov za oceno telesne drže, predvsem otrok in mladostnikov.
Ključne besede: telesna drža, sagitalne krivine hrbtenice, svinčnica, Formetric 4D, otroci in mladostniki
Objavljeno: 17.02.2026; Ogledov: 132; Prenosov: 11
Celotno besedilo (2,42 MB)
Prenosov v tednu: 7 |
5. |
6. Družbena omrežja in samopodoba med mladimiPia Lapanja, 2022 Opis: Internet se je s svojim tehnološkim razvojem razrasel v naš vsakdan kot tudi odnose, ki jih ob tem vzpostavljamo in gradimo. Občutek, da je internetna komunikacija mladim že položena v zibko, ni povsem izvit iz trte: v uporabi interneta kot komunikacijskega kanala prednjačijo mladi, vendar temu trendu sledijo tudi starejši odrasli. Pozitivna paradigma je, da družbena omrežja predstavljajo prostor za izražanje identitete, krepitev in razvoj družbenih odnosov ter pomagajo pri razvoju socialnih veščin. V tej diplomski nalogi smo na podlagi lastne raziskave (po metodi CAWI) želeli opredeliti povezanost družbenih omrežij, njihove pogostosti in namena uporabe s samopodobo njihovih uporabnikov ter preučiti, ali obstajajo razlike v teh kategorijah med mlajšimi in starejšimi uporabniki, navsezadnje pa še ugotoviti, kakšna je samopodoba mladih in starejših ter ali se samopodoba uporabnikov družbenih omrežij spreminja s starostjo. Skozi izbran metodološki pristop, ki temelji na vprašalniku samospoštovanja (po Rosenberg) in samopodobe (po Sorensen), smo preverjali tri delovne hipoteze, ki iščejo statistično značilne razlike v samopodobi ter pogostosti (in namenom) uporabe družbenih omrežij med mlado in starejšo odraslo populacijo. Kot kažejo rezultati, imajo pogosti uporabniki (ne glede na starostno skupino, ki ji pripadajo) v povprečju nižjo samooceno samopodobe kot občasni ali redkejši uporabniki družbenih omrežij. Analiza je še pokazala, da med mladimi (18 in 30 let) ter starejšimi odraslimi (nad 50 let), ki pogosteje uporabljajo virtualna družbena omrežja, mladi svojo samopodobo ocenjujejo nižje kot tisti, ki družbena omrežja uporabljajo redkeje. Družbeni mediji obsegajo medsebojno komunikacijo in idealizirane medijske podobe, zato se uporabniki v tem kontekstu nagibajo k procesu družbene primerjave. Teoretiki ob tem ugotavljajo, da mladi družbene medije jemljejo premalo kritično in se od njih ne distancirajo dovolj učinkovito. Temu primerno se lahko pojavijo odvisnosti ali druga vedenja, ki dolgoročno negativno vplivajo na mlade in njihovo samopodobo.
Ključne besede: družbena omrežja, pogosta uporaba, vpliv, samopodoba, mladi, virtualni odnosi, diplomske naloge
Objavljeno: 23.12.2022; Ogledov: 3673; Prenosov: 502
Celotno besedilo (1,42 MB)
Prenosov v tednu: 6 |
7. |
8. |
9. |
10. |