1. Probacija v SlovenijiAnita Blažič, 2017 Opis: Izvrševanje kazenskih sankcij zoper storilce kaznivih dejanj je skozi preteklost potekalo na okrutne in nehumane načine, od sekanja udov, pohabljanj, usmrtitev, poniževanj, javnih linčev, osamitev in izločitev,na podlagi katerih je vsakokratna oblast poskušala zadostiti pravičnosti kaznovanja skozi trpljenje storilca kaznivega dejanja in s tem pridobiti ugled v družbi, kakor tudi opominjati družbo na posledice, ki jih storitev kaznivega dejanja prinese storilcu. Kljub sprejetim nacionalnim in mednarodnim normam, si je prenekatera oblast dovolila ravnati po svoje ter izvrševala kazenske sankcije, ki so bile daleč od primernosti in so v več primerih presegale sorazmernost glede na storjeno kaznivo dejanje. V začetku 18. stoletja pa so ideje Cesareja Beccarieo kodificiranju kaznivih dejanj ter enakosti in zakonitosti kaznovanja v evropskem prostoru dosegle plodna tla in premiki so šli v smer oblikovanja kazenskih zakonikov na temelju načela zakonitosti. Ideje o javnosti kazni, podobnosti in zanesljivosti kazni napram izvršenemu kaznivemu dejanju, promptnosti in sorazmernosti kazni povzročenemu kaznivemu dejanju oziroma družbeni škodi so doprinesle k miselnosti, da je nekaj potrebno narediti tudi na področju preprečevanja in ne le kaznovanja. Razvile so se alternativne kazenske sankcije kot oblika izvrševanja kazenske sankcije brez prestajanja zaporne kazni, ki so prinesle tudi prepotrebno rehabilitacijo oziroma postpenalno obravnavo storilcev kaznivih dejanj in s tem vpliv na povratništvo storilcev kaznivih dejanj kakor tudi na prenatrpanost zaporskih kapacitet, s katerimi se srečuje velik odstotek evropskih držav. Izvrševanje alternativnih kazenskih sankcij, katere pojmujemo kot probacijo, se je pričelo izvajati v okviru probacijskih služb, katerih organiziranost, pristojnosti in oblike so različne, a vendar je vsem skupno dejstvo, da se skozi probacijo poskuša vplivati na storilčevo vedenje in s tem povezanost s skupnostjo. V letošnjem letu je, kot ena izmed zadnjih evropskih držav, probacijsko službo uvedla z Zakonom o probaciji tudi Slovenija ter ji s tem podelila pristojnost za izvajanje večine dosedanjih oblik postpenalnih pomoči in izvrševanje alternativnih kazenskih sankcij. S pomočjo probacijske službe, s katero bo dosedanja razpršenost izvrševanja alternativnih kazenskih sankcij med različnimi akterji prešla le na en organ, bo Slovenija imela jasnejši in sistemsko urejen pregled nad izvrševanjem alternativnih kazenskih sankcij.
Ključne besede: postpenalna obravnava, izvrševanje alternativnih kazenskih sankcij, probacija, probacijska služba
Objavljeno: 06.08.2018; Ogledov: 8352; Prenosov: 447
 Celotno besedilo (1,64 MB)
Prenosov v tednu: 15 |
2. Kvaliteta života osoba sa šećernom bolešću s kroničnim komplikacijama i njihovih partneraVilma Kolarić, 2023 Opis: Uvod: Kvaliteta života osoba sa šećernom bolešću ovisi o tome jesu li se pojavile komplikacije i komorbiditeti te o razini stresa pri zbrinjavanju šećerne bolesti tip 2 i potpori koju oboljeli dobiva od partnera, ali i o mnogobrojnim drugi čimbenicima, uključujući dob, spol, socijalno-ekonomski status i dugotrajnost bolesti. U Republici Hrvatskoj nekoliko je istraživanja o kvaliteti života osoba sa šećernom bolešću i njoj pridruženim kroničnim komplikacijama, no istraživanja o kvaliteti života partnera oboljelih dosad nije bilo, a i u svijetu su malobrojna. Cilj istraživanja bio je utvrditi kvalitetu života osoba sa šećernom bolešću tip 2 s kroničnim komplikacijama i njihovih partnera.
Metode: Pri istraživanju korištene su metode deskripcije, kompilacije i kvalitativne analize te induktivno-deduktivna i kauzalno-neeksperimentalna metoda. Istraživanje je provedeno na temelju upitnika i polustrukturiranog intervjua. Upotrijebili smo triangulaciju uzorka –pacijenti, obitelj, zdravstveni radnici. Statistička obrada podataka obavljena je metodom kvantitativne obrade podataka u programskom paketu SPSS 21. Za izradu doktorske disertacije odabrali smo Upitnik Svjetske zdravstvene organizacije o kvaliteti života bolesnika – skraćenu verziju (WHOQOL-BREF) (prilog 3), koji je preveden i validiran na hrvatski jezik.U statističkoj analizi podaci za numeričke varijable prikazani su kao srednja vrijednost i standardna devijacija, medijan i interkvartilni raspon. Normalnost distribucije analizirana je Shapiro-Wilkovim testom. Podaci za kategoričke varijable prikazani su kao apsolutni brojevi i udjeli (%). Mann-Withneyjevim testom ispitane su razlike između dvije skupine numeričkih varijabli. Razlike između nekoliko skupina numeričkih varijabli (četiri skupine dijabetičara s kroničnim komplikacijama i skupina dijabetičara bez komplikacija) testirane su Kruskall-Wallisovim testom te, u slučaju razlika, dodatno post hoc analizom. Razlike između skupina kategoričkih varijabli testirane su hi-kvadrat testom i po potrebi primijenjena Yatesova korekcija. Kako bi se utvrdila korelacija između numeričkih varijabli korišten je Spearmanov test korelacije ranga. Distribucije su prikazane grafički i tablično. Podaci su prikazani tablično i opisno.
Rezultati: U istraživanje su bila uključena 682 ispitanika – 382 osobe sa šećernom bolešću tip 2 te 300 partnera ili članova uže obitelji pacijenata. Skupinu ispitanika sa šećernom bolešću tip 2 činilo je 236 (61,8 %) muškaraca i 146 (38,2 %) žena, a u skupini partnera ili užih članova bolesnikove obitelji bilo je znatno više žena, točnije 202 (67,3 %). Od osoba sa šećernom bolešću tip 2 njih 40 (10,1 %) bilo je mlađe od 50 godina, 77 (20,2 %) imalo je od 51 do 60 godina, 167 (43,7 %) bilo je u dobi između 61 i 70 godina, a 98 ispitanika (25,7 %) bilo je starije od 71 godine. U skupini partnera njih 30 % bilo je mlađe od 50 godina. Najvećem broju ispitanika dijagnoza šećerne bolesti tip 2 postavljena je unutar posljednjih 10 godina, a kod njih čak 128 (33,5 %) dijagnosticirane su višestruke kronične komplikacije te bolesti. Kod najviše pacijenata prva kronična komplikacija pojavila se unutar 11 do 15 godina poslije pojave šećerne bolesti. Pacijentima sa šećernom bolešću tip 2 s kroničnim mikrovaskularnim komplikacijama (dijabetička retinopatija, neuropatija, nefropatija i dijabetičko stopalo) ustanovljena je i niža kvaliteta života za sve četiri istraživane komponente (tjelesno funkcioniranje, psihološko funkcioniranje, socijalno funkcioniranje te funkcioniranje u okolini) u usporedbi s osobama bez kroničnih komplikacija. Između grupa pacijenata s kroničnim komplikacijama ustanovljena je statistički značajna razlika u vrijednostima glikiranog hemoglobina čiji nalaz daje uvid u regulaciju glikemije unutar tri mjeseca (Kruskal–Wallisov test, p < 0,001). Srednja vrijednost fizičkog funkcioniranja bila je 57,14 (IQR 42,86 – 71,43), psihološkog 66,67 (IQR 54,17 – 79,17) i socijalnog 66,67 (IQR 50,00 – 75,00), a funkcioniranja u okolini 68,75 (IQR 50,00 – 75,00). Kvalitativnom analizom intervjua zdravstvenih radnika oblikovana su 72 koda koji su povezani u pet kategorija i 16 potkategorija. Rasprava: U istraživanju je među ispitanicima sa šećernom bolešću tip 2 bio veći udio muškaraca u mlađim dobnim skupinama, a žene su bile brojnije u starijim dobnim skupinama. Znatno više ispitanika imalo je više od 61 godinu, što je u skladu s dostupnim podacima o srednjoj dobi bolesnika sa šećernom bolešću u Republici Hrvatskoj. Među ispitanicima s kroničnim komplikacijama njih 30 % dobilo je dijagnozu prve komplikacije unutar pet godina od postavljanja dijagnoze šećerne bolesti. Bolesnici s dijabetičkom neuropatijom u prosjeku su imali lošiju regulaciju procijenjenu prema HbA1c-u. Navedeno bi se moglo objasniti činjenicom da takvi bolesnici vrlo često pate od teško podnošljivih bolova koji im ograničuju poštovanje preporuka zdravstvenih radnika. Ispitanici su najlošiju ocjenu dali komponenti tjelesnog funkcioniranja jer, zbog umora i smanjene energije prouzročenih samom bolešću i pridruženim kroničnim komplikacijama, često imaju problema s obavljanjem svakodnevnih aktivnosti. Psihološkom i socijalnom funkcioniranje dali su srednju ocjenu, a komponentu funkcioniranja u okolini ocijenili su najbolje, pa se prema navedenome može reći da se bolesnici osjećaju fizički sigurni. Kako bi spriječili nastanak kroničnih komplikacija, bolesnici trebaju učiniti ključne promjene odmah poslije postavljanja dijagnoze šećerne bolesti. Nažalost, motivirani da slijede preporuke raste tek kad se pojave kronične komplikacije. Edukacija bolesnika s kroničnim komplikacijama i bez takvih komplikacija vrlo je slična, no oni s kroničnim komplikacijama moraju usvojiti i niz novih vještina koje su im prijeko potrebne u zbrinjavanju pojedinih komplikacija. Potrebna je individualna edukacija i prema potrebi nužno je uključiti partnere/članove uže obitelji. Motivacija samog bolesnika presudna je za uspješnost liječenja i daljnji tijek njegove bolesti.
Zaključak: Na osnovi dobivenih rezultata istraživanja može se zaključiti da je smanjena kvaliteta života osoba sa šećernom bolešću s kroničnim komplikacijama i njihovih partnera. Najnižu ocjenu za kvalitetu života dali su pacijenti s dijabetičkom retinopatijom i to za domenu socijalnog funkcioniranja. Djelovanjem na određene segmente zdravstvene zaštite, poput edukacije o zdravim životnim navikama i regulaciji glikemije, provođenjem probira na šećernu bolest te ako je liječenje pravodobno i učinkovito, mogla bi se znatno poboljšati kvaliteta života oboljelih i njihovih partnera.
Objavljeno: 02.02.2026; Ogledov: 393; Prenosov: 36
Celotno besedilo (8,05 MB)
Prenosov v tednu: 10 |
3. Evalvacija vpliva probacijske službe na povratništvo in zaporsko populacijo v Republiki SlovenijiKarin Razdrh, 2021 Opis: Porast kriminala je mednarodni problem. Zaradi tega se več kot polovica evropskih držav
srečuje oziroma spopada s problematiko prezasedenosti zaporov. Na zaporsko populacijo v
veliki meri med drugim vpliva tudi povratništvo, saj je delež povratnikov med vsemi
obsojenci lahko tudi 50-odstotni. V boju proti povratništvu in posledično zmanjšanju
prezasedenosti zavodov so bile ustanovljene probacijske službe. Slovenija je leta 2018
pridobila organ za probacijo. Namen naše naloge je bil, da skozi evalvacijo ugotovimo, ali
je probacija v Sloveniji (ne)učinkovita in kakšen vpliv je imela na slovenski zaporniški
sistem ter družbo.
Raziskava je bila razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo
predstavili delovanje javnih politik in njihove akterje. Predstavili smo tudi delovanje
Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij in Uprave za probacijo, ki delujeta znotraj
Ministrstva za pravosodje. Poleg tega smo opredelili pojma povratništvo v kaznopravnem
pomenu in zaporsko populacijo. Na koncu teoretičnega dela smo naredili primerjavo z
ostalimi evropskimi državami.
V empiričnem delu smo opredelili raziskovalni problem, tri zastavljene teze, namen in
cilje naloge ter metodologijo. Za pomoč pri evalvaciji in doseganju ciljev naloge smo si
zastavili tri teze in dve od njih potrdili. Probacija je pripomogla k zmanjšanju zaporske
populacije in povratništva, vendar je v drugem letu izvrševanja zaključila manj kot plovico
vseh nalog. Probacija prav tako ni dostopna vsem nekdanjim obsojencem. Če bi lahko
rešili ti dve področji probacije, bi lahko opazili še boljše rezultate pri resocializaciji
obsojencev in zmanjšanju števila povratnikov. Kljub temu pa lahko sklenemo, da je bila
ustanovitev probacije pravilna odločitev.
Ključne besede: povratništvo, povratnik, probacija, sankcija, javna politika, evalvacija, diplomske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 1990; Prenosov: 72
Celotno besedilo (1003,88 KB)
Prenosov v tednu: 9 |
4. Povezanost redne fitnes vadbe in telesne samopodobeMelani Ploj, 2022 Opis: Zanimanje za raziskovanje telesne samopodobe se je v zadnjem času povečalo. Na to temo je bilo tako pri nas kot tudi drugod po svetu opravljenih kar nekaj novejših raziskav. Telesna samopodoba v povezavi z vadbo v fitnesu pa ni tako raziskana, sploh pa ne v Sloveniji. Ker se je v zadnjih letih priljubljenost takšne oblike vadbe občutno dvignila, se nam je zdelo smiselno raziskati, kako je povezana s telesno samopodobo in s tem morda prispevati kakšna dodatna spoznanja za vse, ki so vpeti v ta proces.
V teoretičnem delu smo na kratko predstavili splošno samopodobo in se podrobneje osredotočili na telesno samopodobo, njen razvoj, razlike med spoloma in povezanost s telesno dejavnostjo. V nadaljevanju smo predstavili fitnes vadbo in z njo povezana tekmovanja.
Z empiričnim delom smo želeli poiskati povezavo med vadbo v fitnesu in telesno samopodobo. Cilj raziskave je bil vezan na iskanje razlik v telesni samopodobi med tremi raziskovalnimi skupinami – neaktivnimi posamezniki, tistimi, ki fitnes obiskujejo rekreativno in tistimi, ki fitnes obiskujejo tekmovalno, prav tako pa smo iskali razlike v telesni samopodobi med spoloma. Za raziskavo smo uporabili kvantitativno metodologijo, podatke pa smo zbrali s pomočjo anonimne spletne ankete, ki je vsebovala PSDQ-vprašalnik telesne samopodobe. Raziskovalni vzorec je zajemal 166 udeležencev, starih med 18–35 let, od tega 59 (35,5 %) neaktivnih posameznikov, 56 (33,7 %) rekreativcev in 51 (30,7 %) tekmovalcev, glede na spol je bilo v vzorec vključenih 88 (53 %) žensk in 78 (47 %) moških. Rezultati so pokazali, da se razlike v telesni samopodobi pojavljajo med neaktivnimi in aktivnimi posamezniki (rekreativci in tekmovalci, ki obiskujejo fitnes). Opazne razlike v telesni samopodobi med spoloma smo zasledili pri splošni skupini (združene vse tri raziskovalne skupine) in v neaktivni skupini.
Ključne besede: telesna samopodoba, fitnes, neaktivni posamezniki, rekreativci, tekmovalci, razlike med spoloma, PSDQ, diplomske naloge
Objavljeno: 20.01.2023; Ogledov: 2173; Prenosov: 83
Celotno besedilo (930,44 KB)
Prenosov v tednu: 8 |
5. |
6. |
7. Financiranje zdravstvenega zavarovanjaAnja Nečemer, 2025 Opis: Zdravstveno zavarovanje v Sloveniji je po zakonu razvrščeno na obvezno in prostovoljno zavarovanje. Obvezno zdravstveno zavarovanje je del socialnega zavarovanja in zajema praktično skoraj celotno prebivalstvo, izvaja ga Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Pravice do zdravstvenih storitev, nadomestil in povračil so v obveznem zavarovanju skladno z načelom solidarnosti določene z zakonom, ki prav tako določa podlage za zavarovanje in prispevne obveznosti.
Prostovoljno zdravstveno zavarovanje izvajajo zavarovalnice kot podvrsto premoženjskih zavarovanj. Prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje je po posebnih pravilih o odprtosti in enotnem znesku premije za vse zavarovance ter izravnalni shemi med zavarovalnicami sofinanciralo doplačila za določene zdravstvene storitve v obveznem zavarovanju do konca 2023. V začetku leta 2024 je bilo prostovoljno dopolnilno zavarovanje odpravljeno in uveden nov obvezni zdravstveni prispevek v obveznem zavarovanju, iz katerega se sedaj v celoti financirajo vse pravice iz obveznega zavarovanja.
Statistični podatki kažejo, da so prihodki in odhodki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije od leta 1992 do 2024 realno naraščali zaradi postopne širitve pravic v obveznem zavarovanju, povečanega povpraševanja po zdravstvenih storitvah zaradi staranja in večje zdravstvene ozaveščenosti prebivalstva, zaradi epidemije Covid-19 in odprave dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja konec leta 2023. Pri prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju, ki ga po odpravi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zavarovalnice v celoti izvajajo po komercialnih načelih, so v primerjavi z obveznim zavarovanjem kriti ožje definirani riziki, premija se zvišuje s starostjo, po določeni starosti pa zavarovanje ni več mogoče.
Ključne besede: obvezno zdravstveno zavarovanje, prostovoljno zdravstveno zavarovanje, financiranje zdravstvenega zavarovanja, prispevki za zdravstveno zavarovanje, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Objavljeno: 25.12.2025; Ogledov: 667; Prenosov: 36
Celotno besedilo (2,56 MB)
Prenosov v tednu: 7 |
8. |
9. |
10. |