1. |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. Multiplikativni učinek digitalizacije javne uprave na uporabnike storitevVera Taneski, 2024 Opis: Slovenska javna uprava je bila zaradi spremenjenih razmer v svetu, ki jih je povzročil virus COVID-19, primorana prilagoditi poslovanje novim razmeram in pospešiti proces digitalizacije na vseh področjih našega življenja. Za lažje razumevanje magistrskega dela smo pojasnili osnovne pojme, povezane z digitalizacijo, ter poudarili pomembnost digitalne preobrazbe javne uprave in njen multiplikativni učinek na uporabnike storitev javne uprave. Predstavili smo digitalizacijo kot gonilo boljšega javnega upravljanja, strukturne reforme in vpliv digitalizacije na kakovost življenja uporabnikov storitev. Analizirali smo posamezne pravne vire in dokumente Evropske unije in Republike Slovenije s področja digitalizacije. V empiričnem delu naloge smo s pomočjo kvantitativne metode raziskovanja, spletne ankete, poskušali ugotoviti pomen digitalizacije kot temeljnega procesa za razvijanje elektronskih storitev v javni upravi in njen vpliv na življenje uporabnikov storitev. Rezultati raziskave so pokazali, da je pandemija COVID-19 imela opazen vpliv na pospešen proces digitalizacije javne uprave v Sloveniji. Naše ugotovitve kažejo potrebo po nadaljnjem razvoju digitalnih storitev ter zagotavljanju ustrezne pripravljenosti in podpore vsem uporabnikom za izkoriščanje prednosti digitalne preobrazbe. Ugotovitve bodo v pomoč novoustanovljenemu Ministrstvu za digitalno preobrazbo, zakonodajnim organom pri sprejemanju pravnih aktov in subjektom, ki vodijo digitalizacijo, kot priložnost za optimiziranje procesov in sledenje trendom uporabe nove tehnologije.
Ključne besede: anketa, COVID-19, digitalizacija, digitalna preobrazba, uprava
Objavljeno: 14.08.2024; Ogledov: 1205; Prenosov: 113
 Celotno besedilo (2,65 MB)
Prenosov v tednu: 6 |
8. Računovodske informacije pod drobnogledom - uporaba Benfordovega zakona za odkrivanje prevar v računovodskih izkazihUrška Ambrožič, 2025 Opis: Za vse odločitve v podjetju je treba ne glede na to, ali zadevajo notranje ali zunanje uporabnike, pripraviti najrazličnejše informacije, ki pa jih lahko pripravi le računovodstvo podjetja. Računovodstvo mora zagotoviti celovito informiranje o spremembah in stanjih gospodarskih kategorij nekega poslovnega sistema, saj je pomemben del informacijske dejavnosti, vendar pa je oblikovanje in posredovanje računovodskih informacij možno le, če se zagotovi zbiranje in posredovanje bistvenih podatkov za njihovo oblikovanje.
Računovodski izkazi so tako temeljno dokazilo o premoženjsko-finančnem poslovanju ter o poslovni uspešnosti podjetja. Z analiziranjem bilančnih podatkov lahko odkrivamo pomanjkljivosti v učinkovitosti in uspešnosti poslovanja ter v stanjih in spremembah sredstev in virov, s čimer se tudi povečajo možnosti za boljše sprejemanje poslovnih odločitev, posledično pa so tudi podjetja uspešnejša in bolj zdrava. Kljub temu pa predvsem zaradi ustvarjanja lažnega videza finančnega zdravja podjetja prihaja do namerne manipulacije z računovodskimi izkazi, kar pa v nadaljevanju vodi do računovodskih prevar. Računovodske prevare predstavljajo sicer le 10 % odkritih primerov poslovnih prevar, vendar so najdražja vrsta kaznivega dejanja. Prav zaradi tega je preiskovanje gospodarske kriminalitete že vrsto let prednostna naloga tudi slovenske policije. Pri analiziranju nenavadnih podatkov revizorji po vsem svetu vsakodnevno uporabljajo tudi Benfordov zakon, ki je uporaben predvsem za zaznavanje prevar in prirejanja podatkov, kar na primeru podjetij prikažemo tudi v magistrskem delu.
Ključne besede: računovodstvo, poslovne prevare, kreativno računovodstvo, forenzično računovodstvo, Benfordov zakon.
Objavljeno: 24.04.2025; Ogledov: 238; Prenosov: 19
Celotno besedilo (2,26 MB)
Prenosov v tednu: 5 |
9. Uporaba umetne inteligence v sodstvuSaira Emrić, 2025 Opis: Umetna inteligenca se širi na vse sfere našega življenja in tudi sodstvo pri tem ni izjema. Njena implementacija na tem občutljivem in kompleksnem področju predstavlja izziv, saj lahko nepravilna uporaba umetnointeligenčnih sistemov hitro privede do kršitev temeljnih človekovih pravic in vpliva na pravno varnost posameznikov. Zato je ključno, da se pri implementaciji umetne inteligence v sodstvu skrbno preučijo vsa morebitna tveganja in jih z ustreznimi pravnimi okviri čim bolj omejimo in nadzorujemo. Praktična uporaba umetne inteligence v sodstvu že zdaj razkriva tako izzive kot tudi številne priložnosti za učinkovitejše delovanje sodnega sistema. Nekatere države so umetni inteligenci bolj naklonjene in jo hitreje vključujejo v svoje sodne procese, medtem ko druge pristopajo k njeni uporabi bolj pazljivo in zadržano. Tudi v Sloveniji sodstvo postopoma uvaja tehnološke rešitve, ki temeljijo na umetni inteligenci. Pomemben vidik uporabe umetne inteligence v sodstvu predstavlja njen vpliv na vlogo sodnika in celoten proces sodniškega odločanja. Magistrsko delo celovito analizira različne možnosti implementacije umetne inteligence v sodnih postopkih ter preučuje rešitve, ki bi lahko prispevale k večji učinkovitosti in boljši dostopnosti sodstva. Ob tem pa izpostavlja zahtevo po zaščiti sodstva, zaposlenih in posameznikov pred morebitnimi tveganji, zlorabami in kršitvami njihovih pravic. Le skrbno zasnovan razvoj umetne inteligence v sodstvu lahko zagotovi ravnovesje med tehnološkim napredkom in varstvom človekovih pravic.
Ključne besede: umetna inteligenca, sodstvo, visoko tvegani sistemi, neodvisnost, nepristranskost
Objavljeno: 26.06.2025; Ogledov: 38; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,18 MB)
Prenosov v tednu: 5 |
10. |