1. POMEN KOMUNIKACIJSKIH POSTOPKOV ZA USPEŠEN POTEK REHABILITACIJE PACIENTAIva Sučević, 2020 Opis: Komunikacija postaja vse pomembnejši element za uspešno delo fizioterapevtov. V rehabilitacijskem procesu lahko neuspešna komunikacija vodi do številnih nesporazumov, ki lahko povzročajo neprijetne posledice tako za pacienta kot za fizioterapevta. Da bi pacientu omogočili kakovostno obravnavo in s tem uresničevanje zastavljenih ciljev rehabilitacije, je zelo pomembno zavedanje pomena uspešne komunikacije. Namen diplomske naloge je bil analizirati dejstvo, kako komunikacija vpliva na izid rehabilitacije; ali uspešna komunikacija ustvarja placebo učinek na pacienta, kako fizioterapevti komunicirajo in rešujejo konflikte z njimi, kako motivirajo le-te za sodelovanje v rehabilitacijskem procesu. Pridobljene podatke smo dobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Rezultate smo prikazali z grafi in jih nato interpretirali. 48 ali 63,16 % anketirancev meni, da s pacientom vedno komunicirajo učinkovito oziroma kakovostno, 74 ali 97,37 %, da komunikacija vpliva na potek in izid rehabilitacije pacienta. 65 ali 85,53 % jih z nebesedno komunikacijo pacienta dobi veliko informacij. Podporni način komuniciranja v pogovoru s pacientom vedno uporablja 53 ali 69,74 % anketiranih fizioterapevtov. Komunikacija s svojci pacienta je v procesu rehabilitacije zelo pomembna za 68 ali 89,47% anketirancev, vendar jih večina 32 ali 42,11% le včasih komunicira s svojci pacienta. Da uspešna komunikacija motivira pacienta, spodbuja pacienta k dejavni vključitvi v proces rehabilitacije in pacientu daje občutek nadzora položaja in lastnega stanja, je izbralo 60 ali 78,95 % anketirancev. 100 % anketirancev svojo komunikacijo prilagaja pacientovim potrebam in možnostim. S pozitivno komunikacijo in s prijazno razlago poteka rehabilitacije pacientovo zaupanje pridobi 100 % anketirancev. 73 ali 96,05 % se jih strinja, trije ali 3,95 % se jih s trditvijo, da sta pri motiviranih pacientih potek in izid rehabilitacije uspešnejša, ne strinja. Vsi informacije o zdravstvenem stanju pacienta izmenjujejo v timu. 63 ali 82,89% se v konfliktih situacijah s pacientom znajde redko. Ko pa do takšnih situacij pride, jih večina rešuje s pozitivnim, umirjenim pogovorom. Strokovne izraze v komunikaciji s pacientom včasih uporablja 48 ali 63,16%. 58 ali 76,32 % anketirancev je navedlo, da dodatna izobraževanja o komunikacijskih veščinah niso potrebna, 18 ali 23,68 % jih meni, da bi bila takšna izobraževanja potrebna. Komunikacija med fizioterapevtom in pacientom mora biti usmerjena predvsem v razvoj takšnih medosebnih odnosov, ki bodo motivirali paciente za redno in dejavno vključenost na obravnavah, ter upoštevanje nasvetov in navodil. Pomembno je, da se fizioterapevti zavedajo, kolikšen pomen ima komunikacija v rehabilitacijskem procesu, in da so izobraževanja o komunikacijskih veščinah potrebna, tako med študijem kakor tudi kasneje.
Ključne besede: komunikacija v zdravstvu, rehabilitacija, fizioterapija, pacient, placebo učinek
Objavljeno: 28.07.2020; Ogledov: 4730; Prenosov: 349
 Celotno besedilo (1,25 MB)
Prenosov v tednu: 15 |
2. Zaščita in varovanje osebnih podatkov v podjetjuNataša Conta Colarič, 2025 Opis: V diplomskem delu smo raziskali zaščito in varovanje osebnih podatkov v podjetjih, s poudarkom na Splošni uredbi o varstvu osebnih podatkov (GDPR) in njenem vplivu na poslovno prakso. Ugotovili smo, da GDPR prinaša večjo odgovornost in transparentnost. Preizkusili smo različne vidike varovanja podatkov, kot so pravice zaposlenih, vloge upravljavcev in obdelovalcev ter osnovna načela varstva osebnih podatkov. Pregled sodne prakse in primerov iz prakse kaže, da neusklajenost s predpisi vodi v resne pravne posledice. Predstavili smo primere podjetij, ki uspešno uvajajo varnostne ukrepe in usposabljanja za zmanjšanje tveganj kršitve. Empirične raziskave so pokazale, da informacijska ozaveščenost in usposobljenost zaposlenih vplivata na uspešnost zaščite podatkov. Varovanje podatkov je tako pravna obveznost in ključni dejavnik zaupanja, ki podjetjem pomaga izpolnjevati zakonske zahteve in izboljšati konkurenčnost.
Ključne besede: GDPR, osebni podatki, varstvo podatkov, obdelava podatkov, načela, privolitev
Objavljeno: 17.10.2025; Ogledov: 272; Prenosov: 25
Celotno besedilo (2,02 MB)
Prenosov v tednu: 15 |
3. Družbena omrežja in samopodoba med mladimiPia Lapanja, 2022 Opis: Internet se je s svojim tehnološkim razvojem razrasel v naš vsakdan kot tudi odnose, ki jih ob tem vzpostavljamo in gradimo. Občutek, da je internetna komunikacija mladim že položena v zibko, ni povsem izvit iz trte: v uporabi interneta kot komunikacijskega kanala prednjačijo mladi, vendar temu trendu sledijo tudi starejši odrasli. Pozitivna paradigma je, da družbena omrežja predstavljajo prostor za izražanje identitete, krepitev in razvoj družbenih odnosov ter pomagajo pri razvoju socialnih veščin. V tej diplomski nalogi smo na podlagi lastne raziskave (po metodi CAWI) želeli opredeliti povezanost družbenih omrežij, njihove pogostosti in namena uporabe s samopodobo njihovih uporabnikov ter preučiti, ali obstajajo razlike v teh kategorijah med mlajšimi in starejšimi uporabniki, navsezadnje pa še ugotoviti, kakšna je samopodoba mladih in starejših ter ali se samopodoba uporabnikov družbenih omrežij spreminja s starostjo. Skozi izbran metodološki pristop, ki temelji na vprašalniku samospoštovanja (po Rosenberg) in samopodobe (po Sorensen), smo preverjali tri delovne hipoteze, ki iščejo statistično značilne razlike v samopodobi ter pogostosti (in namenom) uporabe družbenih omrežij med mlado in starejšo odraslo populacijo. Kot kažejo rezultati, imajo pogosti uporabniki (ne glede na starostno skupino, ki ji pripadajo) v povprečju nižjo samooceno samopodobe kot občasni ali redkejši uporabniki družbenih omrežij. Analiza je še pokazala, da med mladimi (18 in 30 let) ter starejšimi odraslimi (nad 50 let), ki pogosteje uporabljajo virtualna družbena omrežja, mladi svojo samopodobo ocenjujejo nižje kot tisti, ki družbena omrežja uporabljajo redkeje. Družbeni mediji obsegajo medsebojno komunikacijo in idealizirane medijske podobe, zato se uporabniki v tem kontekstu nagibajo k procesu družbene primerjave. Teoretiki ob tem ugotavljajo, da mladi družbene medije jemljejo premalo kritično in se od njih ne distancirajo dovolj učinkovito. Temu primerno se lahko pojavijo odvisnosti ali druga vedenja, ki dolgoročno negativno vplivajo na mlade in njihovo samopodobo.
Ključne besede: družbena omrežja, pogosta uporaba, vpliv, samopodoba, mladi, virtualni odnosi, diplomske naloge
Objavljeno: 23.12.2022; Ogledov: 3211; Prenosov: 429
Celotno besedilo (1,42 MB)
Prenosov v tednu: 14 |
4. Komunikacija - izziv ali ovira pri rehabilitaciji pacientaUrša Pintar, 2018 Opis: Uvod in namen: Komunikacija ima poleg strokovne usposobljenosti izjemno pomembno vlogo tudi na področju zdravstva. Pacienti so še občutljivejši in potrebujejo asertivne zdravstvene delavce. Namen diplomske naloge je ugotoviti, ali se fizioterapevtom zdi komunikacija pomembna, ali menijo, da imajo usvojenih dovolj komunikacijskih veščin ter ali bi bilo zanje potrebno organizirati izobraževanja s področja komunikacije. Metode: Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je obsegal dvajset vprašanj. Rešenih je bilo 56 vprašalnikov, obdelani so bili s pomočjo programa Excel. Rezultati: Anketirancem se zdi komunikacija s pacientom v procesu rehabilitacije zelo pomembna. Menijo, da imajo dovolj usvojenih komunikacijskih veščin, želeli bi več izobraževanj na temo komunikacije. Paciente naslavljajo z gospod/gospa in priimkom, za motivacijo uporabljajo pohvalo. S pacienti ne govorijo o svoji zasebnosti. O pacientih se pogosto posvetujejo s svojimi sodelavci. Uporabnost: Kakovostna komunikacija pripomore k uspešnejši rehabilitaciji. Tako se med pacientom in fizioterapevtom v času fizioterapevtske obravnave razvije pristnejši odnos, ima fizioterapevt na pacienta večji vpliv, pacient mu bolj zaupa. Zato je pomembno, da se fizioterapevti poleg strokovnih izobraževanj udeležujejo tudi izobraževanj in delavnic s področja komunikacije. Omejitve: Vprašalnik je izpolnilo majhno število anketirancev, zato ugotovitev ne moremo posplošiti na celotno populacijo.
Ključne besede: komunikacija, fizioterapija, pacient, rehabilitacija, empatija
Objavljeno: 22.11.2018; Ogledov: 6200; Prenosov: 720
Celotno besedilo (864,86 KB)
Prenosov v tednu: 11 |
5. |
6. |
7. |
8. Stopnja hallux valgusne deformacije in njena povezanost s kakovostjo življenja žensk srednjih let v SlovenijiKatarina Jovanović, 2025 Ključne besede: hallux valgus, bunion, bolečina, kakovost življenja, MFPDI, NRS, »instrument« za samoocenjevanje morebitnega nagiba palca, konservativna obravnava hallux valgusa, deformacije
Objavljeno: 26.11.2025; Ogledov: 125; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,87 MB)
Prenosov v tednu: 8 |
9. |
10. Analiza kibernetskih napadov v geopolitično izpostavljenih državah na območju Evrope v primerjavi s SlovenijoBoštjan Špehonja, 2021 Opis: Internet je nevaren prostor, kjer poteka pravo kibernetsko vojskovanje. To smo dokazali s postavitvijo laboratorija detekcijskega sistema na štirih strežnikih v Angliji, Nemčiji, Srbiji in Sloveniji. Na strežnike smo namestili senzorje različnih internetnih storitev, s katerimi smo zaznavali in lovili poizkuse napadov. Vsi štirje strežniki so imeli enako postavitev po šest senzorjev; senzor varne lupine, senzor protokola za prenos datotek, senzor ranljive spletne strani, senzor za deljenje datotek, senzor za vzpostavitev navideznega zasebnega omrežja in senzor protokola za strukturiran povpraševalni jezik za delo s podatkovnimi bazami. Pridobljene podatke smo zapisovali na peti, neodvisni strežnik v podatkovno bazo. V magistrskem delu smo z eksperimentom proučili hipotezo, ali je pogostost hekerskih napadov izven Slovenije večja. Odgovorili smo si na vprašanje, ali je izvor hekerskih napadov, ki se izvedejo v Sloveniji, v večini primerov izven Slovenije. Eden izmed senzorjev je omogočal zajem zlonamerne programske opreme. Na podlagi zajetih vzorcev smo izvedli analizo, ali se je na strežnik v Sloveniji naložila datoteka z ranljivostjo ničtega dne. V zadnjem zastavljenem vprašanju smo želeli dokazati, da bo strežnik v Sloveniji napadan iz drugih izvorov kot preostali strežniki.
Ključne besede: kibernetska varnost, honeypot, hekerji, zlonamerna programska koda, kibernetski napadi, kibernetske grožnje
Objavljeno: 28.09.2021; Ogledov: 2835; Prenosov: 116
Celotno besedilo (949,36 KB)
Prenosov v tednu: 7 |