1. |
2. |
3. Etične dileme v fizioterapijiJani Tomšič, 2024 Opis: Izhodišča: Fizioterapija je zdravstvena stroka, ki se ukvarja s preprečevanjem, ocenjevanjem in zdravljenjem različnih fizičnih težav in disfunkcij telesa. Fizioterapevti se pogosto srečujejo z etičnimi dilemami, saj morajo uravnotežiti potrebe in pravice pacientov ter svoje poklicne odgovornosti in slediti zakonom. Skozi nalogo najdemo odgovore na vprašanja, kako etični vidiki vplivajo na odnose fizioterapevtov s pacienti in sodelavci, kako se z etičnimi dilemami spoprijemajo fizioterapevti pri svojem delu ter katere etične dileme se pojavljajo pri delu v fizioterapiji. Metode: Za pridobivanje podatkov smo uporabili vključitvene in izključitvene kriterije. Ključne besede pri iskanju literature v bazah Pubmed, Google Scholar in ScienceDirect so bile: etika, etične dileme, fizioterapevt, fizioterapija ter Ethics, Ethical dilemmas, Physiotherapist in Physiotherapy. Izbrane relevantne članke smo predstavili s PRISMA diagramom. Rezultati: Iz izbranih podatkovnih baz in drugih virov je bilo skupno najdenih 7.738 zadetkov. Po izključitvi nedostopnih virov (n = 3.422) in odstranitvi na podlagi naslovov, izvlečkov ter podatkov o objavi (n = 3.028) je za podrobnejši pregled ostalo 1.288 virov. Po dodatni izključitvi (n = 1.255) je bilo za natančno analizo primernih 27 virov. Diskusija: Cilj naloge je raziskati, kako etični vidiki vplivajo na odnose med fizioterapevti, kako se fizioterapevti spoprijemajo z etičnimi dilemami in katere dileme se pojavljajo v praksi. Ugotovitve pokažejo, da etični vidiki posameznikov vplivajo na timsko dinamiko, zato sta pomembna spoštovanje in izogibanje konfliktom, poleg tega spoprijemanje z dilemami zahteva etično refleksijo, izobraževanje in medsebojno pomoč. Zadnja ključna ugotovitev pa je, da pogoste etične dileme vključujejo samoodločanje pacienta, pravico do zasebnosti in konflikte interesov.
Ključne besede: etika, etične dileme, fizioterapevt, fizioterapija
Objavljeno: 23.01.2025; Ogledov: 1702; Prenosov: 131
 Celotno besedilo (1,38 MB)
Prenosov v tednu: 8 |
4. Psihosocialna obravnava otrok z antisocialnimi tendencami: zgodnje prepoznavanje in intervencijeNina Čeh, 2025 Opis: Magistrska naloga se osredotoča na psihosocialno obravnavo otrok z antisocialnimi tendencami, pri čemer je poudarek na zgodnjem prepoznavanju in intervencijah. Antisocialne značilnosti, kot so impulzivnost, agresija, manipulativnost in pomanjkanje empatije, se lahko pojavijo že v zgodnjem otroštvu in brez ustrezne obravnave privedejo do nastanka antisocialne osebnostne motnje. Namen naloge je bil razviti primerne smernice, ki lahko strokovnim delavcem, učiteljem in staršem pomagajo pri boljšem prepoznavanju in učinkovitejšem nudenju podpore otrokom z antisocialnimi vedenjskimi značilnostmi. V teoretičnem delu so opisani vedenjski in čustveni vzorci, značilni za antisocialno vedenje, opredeljeni so biološki, psihološki in socialni dejavniki tveganja, predstavljene pa so tudi že obstoječe intervencije in izzivi, s katerimi se strokovnjaki pogosto srečujejo pri delu s tovrstno populacijo otrok. Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi, izvedeni z delno strukturiranimi intervjuji z različnimi strokovnjaki (vzgojitelji, psihoterapevti, socialnimi delavci, pedagoškimi delavci), ki se pri svojem delu srečujejo z otroki z antisocialnimi težnjami. Ugotovitve kažejo, da so najpogostejši dejavniki tveganja neugodno družinsko okolje, zlorabe in zanemarjanje ter nevrološke posebnosti. Pri zgodnjem prepoznavanju so pomembni vedenjski znaki, kot so agresivnost, pomanjkanje empatije, kršenje pravil in nezmožnost odzivanja na čustvene dražljaje. Kot uspešne intervencijske metode so se izkazale struktura vsakdana, kognitivno vedenjski pristopi, vključevanje družine in nenehno sodelovanje s strokovnjaki iz različnih institucij. Na podlagi analize intervjujev in strokovne literature so bile oblikovane praktične smernice, ki vključujejo priporočila za zgodnje prepoznavanje, obravnavo, sodelovanje med različnimi institucijami in podporo strokovnim delavcem. Ugotovili smo, da je za uspešno obravnavo otrok z antisocialnimi tendencami ključno celostno delovanje, ki vključuje sistemske spremembe, zgodnjo diagnostiko in nenehno izobraževanje strokovnega kadra. Pomembno pozornost je treba posvetiti tudi preventivnemu delu in zgodnjemu prepoznavanju vedenjskih odklonov, saj to omogoča pravočasne intervencije in s tem zmanjšanje tveganja za razvoj antisocialne osebnostne motnje kasneje v odrasli dobi.
Ključne besede: antisocialnost, psihosocialna obravnava, prepoznavanje, intervencije, otroci
Objavljeno: 26.09.2025; Ogledov: 483; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,37 MB)
Prenosov v tednu: 8 |
5. POMEN VADBE RAVNOTEŽJA PRI STAREJŠIH OD 65 LETEva Mrhar, 2026 Opis: Ravnotežje je kompleksna funkcija senzoričnega, motoričnega in kognitivnega sistema,
ki s starostjo postopno upada. Posledica tega so pogostejši padci, zmanjšana funkcionalna
samostojnost in slabša kakovost življenja. Diplomska naloga obravnava pomen vadbe
ravnotežja pri starejših odraslih nad 65 let ter preučuje učinkovitost različnih vadbenih
pristopov, ki se uporabljajo v fizioterapevtski praksi. Osrednji problem predstavlja
naraščajoče tveganje za padce zaradi oslabljenih strategij ravnotežja, zmanjšane
senzorične odzivnosti in manjše mišične moči spodnjih okončin. Namen naloge je oceniti,
v kolikšni meri vadba vpliva na izboljšanje ravnotežja, zmanjšanje strahu pred padci in
povečanje funkcionalnih sposobnosti. V diplomsko nalogo je bil vključen pregled desetih
mednarodnih raziskav, ki so preučevale različne oblike intervencij, med njimi Otago
program, proprioceptivne in vizualno podprte vaje, pilates, treninge z BlazePodom ter
vadbo z Wii Fit. Raziskave so se razlikovale po trajanju intervencije, velikosti vzorca,
uporabljenih testih, kot so BBS, FRT, TUG in STS, ter intenzivnosti vadbe. Kljub
raznolikosti pristopov rezultati dosledno potrjujejo, da vadba, ki je dovolj dolga,
progresivna in individualno prilagojena, pomembno izboljša statično in dinamično
ravnotežje, hitrost reakcij in zaznavno-motorično integracijo. V nekaterih študijah so bile
zaznane še dodatne izboljšave, med njimi zmanjšanje strahu pred padci, boljša telesna
sestava ter izboljšana sposobnost funkcionalnega gibanja. Hipoteza, da telesna vadba
pomembno izboljša ravnotežje starejših oseb, je tako potrjena. Zaključki poudarjajo
pomen celostnega fizioterapevtskega pristopa, ki vključuje krepitev mišičnih skupin,
senzorično-motorično integracijo, učenje učinkovitih gibalnih strategij ter spodbujanje
motivacije. Ugotovitve predstavljajo in podpirajo oblikovanje dolgoročnih, varnih in
prilagojenih vadbenih programov, ki omogočajo stabilnejše funkcionalne izboljšave in
večjo samostojnost starejših odraslih.
Ključne besede: vadba ravnotežja, starejši, staranje, izboljšanje ravnotežja, telesna aktivnost
Objavljeno: 03.03.2026; Ogledov: 99; Prenosov: 7
Celotno besedilo (500,27 KB)
Prenosov v tednu: 7 |
6. Trgovina z ljudmi kot suženjstvo sodobnega časaŠpela Gričnik, 2018 Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko suženjstva, ki se pojavlja v sodobnem času. Po eni izmed definicij je trgovina z ljudmi vsaka oblika prodaje ali prenosa ranljivih posameznikov ali skupin z namenom njihovega izkoriščanja. Obstajajo številne vladne in nevladne organizacije, le malo teh pa je specializiranih samo za področje trgovine z ljudmi. Ob teh pojavih pride do grobih kršitev človekovih pravic. Do porasta in razvoja te problematike lahko pripeljejo številni vzroki in dejavniki, kar terja množične žrtve, ki pa se medsebojno razlikujejo. Trgovanje predstavlja organizirano kriminaliteto v državah in je osredotočeno na ustvarjanje dobička. Na ta način se dobiček zagotovi kriminalnim združbam, zato je trgovanje z ljudmi v porastu, saj je v soodvisnosti od povpraševanja, tega pa je veliko. V nalogi je bilo ugotovljeno, da so v Sloveniji izpolnjeni minimalni pogoji za odpravo te problematike. Država je napredovala predvsem na zakonodajnem področju in v praksi. Glede na poročilo skupine strokovnjakov (GRETA) za boj proti trgovini z ljudmi, je potrebno več narediti za žrtve trgovine z belim blagom. Problematika trgovine z ljudmi se uspešno rešuje tudi tako, da se začne problem reševati takrat, ko se oblike izkoriščanja šele začenjajo razvijati in še niso v teku. Največjega pomena bi bilo, da se tega problema začnejo zavedati voditelji svetovnih gospodarstev in izpostavijo trgovino z ljudmi kot globalni problem ter kot najpomembnejše vprašanje reševanja sodobnega suženjstva.
Objavljeno: 29.01.2019; Ogledov: 4386; Prenosov: 328
Celotno besedilo (1,14 MB)
Prenosov v tednu: 7 |
7. Soočanje posameznikov z negativnimi posledicami uporabe pametnih telefonovBarbara Jesenovec, 2025 Opis: Pametni telefoni so že dlje časa del vsakodnevnega življenja, v zadnjem obdobju pa njihova uporaba postaja tako rekoč neizogibna za aktivno in polnopravno participacijo v socialnem in poklicnem življenju. Spremembe, ki jih v delovanje družbe prinaša obsežna digitalizacija in s tem povezana pogosta uporaba spletnih storitev, pogosto prav prek pametnega telefona, s seboj prinašajo – poleg pozitivnih – tudi veliko negativnih posledic na delovanje in kakovost življenja posameznika na različnih področjih (mdr. duševnem, socialnem, kognitivnem, fizičnem). V konceptualno-teoretičnem delu naloge so predstavljeni: posebnosti pametnih telefonov, pozitivni in negativni učinki uporabe ter različni in za to področje bistveni koncepti, kot so: problematična raba pametnega telefona, nomofobija, zasvojenost, samopresoja in samonadzor. Na koncu teoretičnega dela so predstavljene nekatere strategije soočanja z negativnimi posledicami uporabe pametnega telefona.
V empiričnem delu naloge smo s pomočjo kvalitativne metode delno strukturiranih intervjujev raziskali, kako odrasli posamezniki presojajo svojo uporabo pametnega telefona, katere negativne posledice uporabe pametnega telefona opažajo pri sebi in kako se spoprijemajo z njimi. Ugotavljamo, da posamezniki svojo uporabo po večini presojajo kot primerno, vendar je iz celotnih pogovorov razvidna bolj ambivalentna slika. Pri sebi opažajo številne negativne posledice na različnih področjih (mentalno, vedenjsko, čustveno, pri odnosih). Vsi udeleženci so zaradi ugotovljenih negativnih učinkov uporabe pametnega telefona poskusili spremeniti način uporabe s pomočjo različnih strategij. Udeleženci raziskave uporabljajo raznolike načine, kot so: omejevanje uporabe, sprememba vsebinske uporabe pametnega telefona in iskanje dejavnosti brez telefona. Uporabljene strategije se izkažejo za (delno) učinkovite. Slabša učinkovitost je prej posledica na primer nedoslednosti pri izvajanju sprememb, nekritičnem pogledu na svoj način uporabe kot pa pomanjkljivosti samih strategij. Bolj kot spoznavanje strategij za spoprijemanje s posledicami prekomerne uporabe se izkaže za potrebno delo na motivaciji, samorefleksiji, kritičnemu mišljenju in na samonadzoru.
Ugotovitve raziskave lahko pomagajo drugim posameznikom pri reševanju podobne problematike brez strokovne podpore psihosocialnega svetovalca, hkrati pa ponudijo izhodišča za delo strokovnjakov na tem področju.
Ključne besede: pametni telefon, negativne posledice, samonadzor, strategije soočanja, problematična raba
Objavljeno: 06.12.2025; Ogledov: 404; Prenosov: 20
Celotno besedilo (2,55 MB)
Prenosov v tednu: 7 |
8. Družbena omrežja in samopodoba med mladimiPia Lapanja, 2022 Opis: Internet se je s svojim tehnološkim razvojem razrasel v naš vsakdan kot tudi odnose, ki jih ob tem vzpostavljamo in gradimo. Občutek, da je internetna komunikacija mladim že položena v zibko, ni povsem izvit iz trte: v uporabi interneta kot komunikacijskega kanala prednjačijo mladi, vendar temu trendu sledijo tudi starejši odrasli. Pozitivna paradigma je, da družbena omrežja predstavljajo prostor za izražanje identitete, krepitev in razvoj družbenih odnosov ter pomagajo pri razvoju socialnih veščin. V tej diplomski nalogi smo na podlagi lastne raziskave (po metodi CAWI) želeli opredeliti povezanost družbenih omrežij, njihove pogostosti in namena uporabe s samopodobo njihovih uporabnikov ter preučiti, ali obstajajo razlike v teh kategorijah med mlajšimi in starejšimi uporabniki, navsezadnje pa še ugotoviti, kakšna je samopodoba mladih in starejših ter ali se samopodoba uporabnikov družbenih omrežij spreminja s starostjo. Skozi izbran metodološki pristop, ki temelji na vprašalniku samospoštovanja (po Rosenberg) in samopodobe (po Sorensen), smo preverjali tri delovne hipoteze, ki iščejo statistično značilne razlike v samopodobi ter pogostosti (in namenom) uporabe družbenih omrežij med mlado in starejšo odraslo populacijo. Kot kažejo rezultati, imajo pogosti uporabniki (ne glede na starostno skupino, ki ji pripadajo) v povprečju nižjo samooceno samopodobe kot občasni ali redkejši uporabniki družbenih omrežij. Analiza je še pokazala, da med mladimi (18 in 30 let) ter starejšimi odraslimi (nad 50 let), ki pogosteje uporabljajo virtualna družbena omrežja, mladi svojo samopodobo ocenjujejo nižje kot tisti, ki družbena omrežja uporabljajo redkeje. Družbeni mediji obsegajo medsebojno komunikacijo in idealizirane medijske podobe, zato se uporabniki v tem kontekstu nagibajo k procesu družbene primerjave. Teoretiki ob tem ugotavljajo, da mladi družbene medije jemljejo premalo kritično in se od njih ne distancirajo dovolj učinkovito. Temu primerno se lahko pojavijo odvisnosti ali druga vedenja, ki dolgoročno negativno vplivajo na mlade in njihovo samopodobo.
Ključne besede: družbena omrežja, pogosta uporaba, vpliv, samopodoba, mladi, virtualni odnosi, diplomske naloge
Objavljeno: 23.12.2022; Ogledov: 3762; Prenosov: 514
Celotno besedilo (1,42 MB)
Prenosov v tednu: 6 |
9. Spregled pravne osebnosti v slovenski sodni praksiMark Grossman, 2019 Opis: Diplomsko delo (Spregled pravne osebnosti v slovenski sodni praksi) se ukvarja s spregledom pravne osebnosti, to je oblika odgovornosti družbenika za obveznosti družbe v določenih, zakonsko predpisanih primerih. Delo namenja največ pozornosti jamčevalnemu spregledu, vendar ne zanemari pripisnega spregleda in mogočih smeri učinkovanja spregleda pravne osebnosti. Poleg analize sodne prakse posveča veliko pozornosti tudi samemu institutu spregleda pravne osebnosti, njegovemu razvoju in uporabi v drugih državah. Da se delo lahko celostno ukvarja z obravnavano temo, pozornost posveča tudi oblikam družb, ki jih pozna slovensko pravo in se krajše seznani tudi s sodno prakso kot pravnim virom. Glavni namen diplomskega dela je pregled vseh dostopnih sodnih odločb na temo spregleda pravne osebnosti v slovenski sodni praksi in njihovo vrednotenje. Namen diplomskega dela je predvsem z jezikovno in primerjalno metodo analizirati dostopno sodno prakso in oblikovati uporabne zaključke, hkrati pa predstaviti temeljne vidike instituta spregleda. Tako upamo, da se bo diplomsko delo vsaj do neke mere seznanilo z institutom spregleda pravne osebnosti predvsem v Sloveniji in v slovenski sodni praksi. Za določene težave, ob katere se diplomsko delo obregne, za njihovo obravnavo zaradi omejitev nima zadosti časa, napoti tudi na ustrezno literaturo.
Objavljeno: 18.09.2019; Ogledov: 5813; Prenosov: 217
Celotno besedilo (789,49 KB)
Prenosov v tednu: 6 |
10. |