1. |
2. Organizirani kriminal kot vir ogrožanja mednarodne in nacionalne varnostiBor Jeglič, 2016 Opis: V magistrskem delu je predstavljen razvoj strateškega koncepta odkrivanja in preprečevanja organizirane kriminalitete na mednarodni ravni, v okviru Evropske unije in na nacionalni ravni ter ukrepi, ki naj bi pripomogli k učinkovitejšemu zoperstavljanju temu relativno novemu družbenemu fenomenu. Mednarodna skupnost na ta kriminalni izziv v preteklosti ni odgovarjala usklajeno. Kljub množici sprejetih ukrepov, le-ti niso bili zadostni in sistemsko povezani. Glede na kazalce in napovedane trende ter vire ogrožanja s strani organiziranih kriminalnih združb, bi bilo potrebno nadgraditi obstoječo ali celo oblikovati novo razvojno paradigmo na tem področju. Organizirana kriminaliteta ima transnacionalne značilnosti in brez izgradnje skupne mednarodne strategije in sodelovanja v njenem preiskovanju smo obsojeni na neuspeh. Ob tem tudi ne gre spregledati dejstva, da s klasičnimi preiskovalnimi metodami praktično ni več mogoče učinkovito preiskovati hujših kaznivih dejanj, sploh pa dejavnosti organiziranih kriminalnih združb. Uporaba prikritih preiskovalnih ukrepov predstavlja zato nekakšen ˝sine qua non˝ sodobnega odkrivanja teh dejavnosti, pri čemer so čeri njihove čezmerne uporabe in s tem tudi možnosti kršenja človekovih pravic večstranske. Različna organiziranost preiskovalnih organov posameznih držav, neenotni dokazni standardi in pravne podlage za uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov ter njihova časovna omejenost v dobršni meri zmanjšujejo ali celo onemogočajo učinkovitost zoperstavljanja hujšim oblikam kaznivih dejanj in organizirani kriminaliteti. Na podlagi primerjalne analize teh standardov med posameznimi državami smo opredelili spremembe, ki bi lahko tako na sistemski, zakonodajni in operativni ravni omogočile višjo raven usklajenosti v slovenski preiskovalni praksi in s tem zagotovili učinkovitejše zoperstavljanje dejavnostim organiziranih kriminalnih združb.
Ključne besede: organizirana kriminaliteta, mednarodna varnost, nacionalna varnost, obveščevalno vodena policijska dejavnost, kriminalistično-obveščevalni model preiskovanja, prikriti preiskovalni ukrepi, človekove pravice, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 22.08.2017; Ogledov: 13968; Prenosov: 308
 Celotno besedilo (1,33 MB)
Prenosov v tednu: 12 |
3. POMEN KOMUNIKACIJSKIH POSTOPKOV ZA USPEŠEN POTEK REHABILITACIJE PACIENTAIva Sučević, 2020 Opis: Komunikacija postaja vse pomembnejši element za uspešno delo fizioterapevtov. V rehabilitacijskem procesu lahko neuspešna komunikacija vodi do številnih nesporazumov, ki lahko povzročajo neprijetne posledice tako za pacienta kot za fizioterapevta. Da bi pacientu omogočili kakovostno obravnavo in s tem uresničevanje zastavljenih ciljev rehabilitacije, je zelo pomembno zavedanje pomena uspešne komunikacije. Namen diplomske naloge je bil analizirati dejstvo, kako komunikacija vpliva na izid rehabilitacije; ali uspešna komunikacija ustvarja placebo učinek na pacienta, kako fizioterapevti komunicirajo in rešujejo konflikte z njimi, kako motivirajo le-te za sodelovanje v rehabilitacijskem procesu. Pridobljene podatke smo dobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Rezultate smo prikazali z grafi in jih nato interpretirali. 48 ali 63,16 % anketirancev meni, da s pacientom vedno komunicirajo učinkovito oziroma kakovostno, 74 ali 97,37 %, da komunikacija vpliva na potek in izid rehabilitacije pacienta. 65 ali 85,53 % jih z nebesedno komunikacijo pacienta dobi veliko informacij. Podporni način komuniciranja v pogovoru s pacientom vedno uporablja 53 ali 69,74 % anketiranih fizioterapevtov. Komunikacija s svojci pacienta je v procesu rehabilitacije zelo pomembna za 68 ali 89,47% anketirancev, vendar jih večina 32 ali 42,11% le včasih komunicira s svojci pacienta. Da uspešna komunikacija motivira pacienta, spodbuja pacienta k dejavni vključitvi v proces rehabilitacije in pacientu daje občutek nadzora položaja in lastnega stanja, je izbralo 60 ali 78,95 % anketirancev. 100 % anketirancev svojo komunikacijo prilagaja pacientovim potrebam in možnostim. S pozitivno komunikacijo in s prijazno razlago poteka rehabilitacije pacientovo zaupanje pridobi 100 % anketirancev. 73 ali 96,05 % se jih strinja, trije ali 3,95 % se jih s trditvijo, da sta pri motiviranih pacientih potek in izid rehabilitacije uspešnejša, ne strinja. Vsi informacije o zdravstvenem stanju pacienta izmenjujejo v timu. 63 ali 82,89% se v konfliktih situacijah s pacientom znajde redko. Ko pa do takšnih situacij pride, jih večina rešuje s pozitivnim, umirjenim pogovorom. Strokovne izraze v komunikaciji s pacientom včasih uporablja 48 ali 63,16%. 58 ali 76,32 % anketirancev je navedlo, da dodatna izobraževanja o komunikacijskih veščinah niso potrebna, 18 ali 23,68 % jih meni, da bi bila takšna izobraževanja potrebna. Komunikacija med fizioterapevtom in pacientom mora biti usmerjena predvsem v razvoj takšnih medosebnih odnosov, ki bodo motivirali paciente za redno in dejavno vključenost na obravnavah, ter upoštevanje nasvetov in navodil. Pomembno je, da se fizioterapevti zavedajo, kolikšen pomen ima komunikacija v rehabilitacijskem procesu, in da so izobraževanja o komunikacijskih veščinah potrebna, tako med študijem kakor tudi kasneje.
Ključne besede: komunikacija v zdravstvu, rehabilitacija, fizioterapija, pacient, placebo učinek
Objavljeno: 28.07.2020; Ogledov: 4668; Prenosov: 334
Celotno besedilo (1,25 MB)
Prenosov v tednu: 11 |
4. Razvoj zemljiške knjige in njen današnji pomenTjaša Križnik, 2012 Ključne besede: javni register, zemljiška knjiga, zemljiškoknjižna načela, razvoj zemljiške knjige, imenjska knjiga, kataster, ZZK-1, e-zemljiška knjiga, informatizirana glavna knjiga
Objavljeno: 28.05.2019; Ogledov: 3258; Prenosov: 142
Celotno besedilo (599,96 KB)
Prenosov v tednu: 10 |
5. |
6. |
7. |
8. Prisotnost stresa med študenti fizioterapije na Alma Mater EuropaeaŽiga Žekš, 2024 Opis: Uvod: Stres med študenti s področja zdravstva je prisoten, kar kažejo številne študije. Nobena izjema niso študenti fizioterapije, ki se med izobraževanjem srečujejo z različnimi stresorji, ki lahko vplivajo na njihovo psihično in fizično zdravje. Z raziskavo smo želeli oceniti pojavnost stresa in opredeliti dejavnike, ki vplivajo na prisotnost stresa med študenti fizioterapije. Metode: Empirična presečna raziskava je potekala med študenti fizioterapije na Alma Mater Europaea v mesecu maju 2024. Šlo je za neslučajnostno namensko vzorčenje. Podatki so bili zbrani s pomočjo standardiziranega anketnega vprašalnika Perceived Stress Scale (PSS-10) in obdelani v programu SPSS 29. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 145 študentov fizioterapije, od tega je bilo 45 moških in 100 žensk, s povprečno starostjo 23 ± 3,2 let. Povprečna vrednost zaznanega stresa je bila 20,7 ± 6,3 točke. Ženski spol (p < 0,001), redna zaposlitev (p = 0,036) in preobremenjenost zaradi študijskih obveznosti (p < 0,001) so dejavniki, ki kažejo statistično značilno višjo oceno zaznanega stresa pri študentih. Povprečna ocena izpitov je bila negativno povezana z oceno stresa med študenti fizioterapije (rs = 0,192, p = 0,021). Zaključek: Ugotovitve kažejo, da je med študenti fizioterapije na Alma Mater Europaea prisotna zmerna stopnja stresa. Smiselno je, da študenti tekom študijskega obdobja izvajajo učinkovite strategije za obvladovanje stresa. Prav tako je pomembno, da fakultete prepoznajo problematiko stresa med študenti in uvedejo programe ter intervencije, ki bodo pomagale zmanjšati stres ter izboljšale kakovost življenja študentov.
Ključne besede: stres, fizioterapija, študenti, PSS
Objavljeno: 20.02.2025; Ogledov: 1204; Prenosov: 134
Celotno besedilo (3,22 MB)
Prenosov v tednu: 8 |
9. Družbena omrežja in samopodoba med mladimiPia Lapanja, 2022 Opis: Internet se je s svojim tehnološkim razvojem razrasel v naš vsakdan kot tudi odnose, ki jih ob tem vzpostavljamo in gradimo. Občutek, da je internetna komunikacija mladim že položena v zibko, ni povsem izvit iz trte: v uporabi interneta kot komunikacijskega kanala prednjačijo mladi, vendar temu trendu sledijo tudi starejši odrasli. Pozitivna paradigma je, da družbena omrežja predstavljajo prostor za izražanje identitete, krepitev in razvoj družbenih odnosov ter pomagajo pri razvoju socialnih veščin. V tej diplomski nalogi smo na podlagi lastne raziskave (po metodi CAWI) želeli opredeliti povezanost družbenih omrežij, njihove pogostosti in namena uporabe s samopodobo njihovih uporabnikov ter preučiti, ali obstajajo razlike v teh kategorijah med mlajšimi in starejšimi uporabniki, navsezadnje pa še ugotoviti, kakšna je samopodoba mladih in starejših ter ali se samopodoba uporabnikov družbenih omrežij spreminja s starostjo. Skozi izbran metodološki pristop, ki temelji na vprašalniku samospoštovanja (po Rosenberg) in samopodobe (po Sorensen), smo preverjali tri delovne hipoteze, ki iščejo statistično značilne razlike v samopodobi ter pogostosti (in namenom) uporabe družbenih omrežij med mlado in starejšo odraslo populacijo. Kot kažejo rezultati, imajo pogosti uporabniki (ne glede na starostno skupino, ki ji pripadajo) v povprečju nižjo samooceno samopodobe kot občasni ali redkejši uporabniki družbenih omrežij. Analiza je še pokazala, da med mladimi (18 in 30 let) ter starejšimi odraslimi (nad 50 let), ki pogosteje uporabljajo virtualna družbena omrežja, mladi svojo samopodobo ocenjujejo nižje kot tisti, ki družbena omrežja uporabljajo redkeje. Družbeni mediji obsegajo medsebojno komunikacijo in idealizirane medijske podobe, zato se uporabniki v tem kontekstu nagibajo k procesu družbene primerjave. Teoretiki ob tem ugotavljajo, da mladi družbene medije jemljejo premalo kritično in se od njih ne distancirajo dovolj učinkovito. Temu primerno se lahko pojavijo odvisnosti ali druga vedenja, ki dolgoročno negativno vplivajo na mlade in njihovo samopodobo.
Ključne besede: družbena omrežja, pogosta uporaba, vpliv, samopodoba, mladi, virtualni odnosi, diplomske naloge
Objavljeno: 23.12.2022; Ogledov: 3158; Prenosov: 413
Celotno besedilo (1,42 MB)
Prenosov v tednu: 8 |
10. |