Statistika ReVIS

A+ | A- | SLO | ENG

Opis: Teoretična izhodišča: Diplomsko delo obravnava arterijsko hipertenzijo pri starejših osebah, vključno z njenimi vrstami, dejavniki tveganja, simptomi in možnimi zdravstvenimi posledicami. Posebna pozornost je namenjena metodam merjenja krvnega tlaka ter nefarmakološkim in farmakološkim pristopom zdravljenja. Poudarjena je tudi vloga medicinskih sester pri podpori bolnikom in ozaveščanju starejših. Metodologija: Raziskava je kvantitativna in je temeljila na anketiranju 100 starejših oseb iz doma starejših občanov in lokalne skupnosti. Podatki so bili zbrani s strukturiranim vprašalnikom in analizirani z opisno statistiko. Pred raziskavo je bila izvedena pilotna študija, ki je potrdila ustreznost vprašalnika. Anketiranje je bilo anonimno in prostovoljno, pri čemer je bila zagotovljena pomoč pri izpolnjevanju. Rezultati: Rezultati so pokazali, da 67 % anketiranih meni, da pozna znake in simptome arterijske hipertenzije ter dejavnike tveganja. Več kot 69 % anketiranih si krvni tlak meri vsak dan, kar kaže na visoko stopnjo samokontrole. Znanje o nefarmakoloških ukrepih je bilo večinoma dobro, glavni vir informacij pa so zdravstveni delavci. Razprava: Rezultati poudarjajo pomembnost zdravstvene vzgoje in vloge medicinskih sester pri izboljšanju ozaveščenosti in samostojnosti starejših bolnikov. Priporočljivo je nadaljnje razvijanje ciljno usmerjenih izobraževalnih programov, ki bodo povečali zdravstveno pismenost starejših oseb.
Ključne besede: arterijska hipertenzija, merjenje krvnega tlaka, starejši ljudje, zdravljenje krvnega tlaka, vloga medicinske sestre
Objavljeno: 13.07.2026; Ogledov: 2385; Prenosov: 105
Celotno besedilo (3,31 MB)
Ogledov v mesecu: 2385

Opis: V magistrski nalogi smo preučevali vpliv državnih pomoči na zaposlovanje invalidov v Republiki Sloveniji. Analizirali smo, kako subvencije vplivajo na zaposlitvene možnosti, prilagoditve delovnih mest in socialno vključenost invalidov. Namen raziskave je bil ovrednotiti, kako državne intervencije prispevajo k boljši kakovosti življenja invalidov ter k večji pravičnosti in enakopravnosti v družbi. Izvedli smo analizo podatkov o zaposlenosti invalidov, pridobljenih iz nacionalnih statističnih baz, ter kvalitativno analizo na podlagi intervjujev z vodstvenim ter strokovnim kadrom, ki so zaposleni v invalidskih podjetjih. Prav tako smo preučili in analizirali relevantno zakonodajo ter izvedli primerjalno analizo podatkov pred in po uvedbi zakonodajnih sprememb, ki urejajo državne pomoči. Analiza je pokazala, da državne pomoči pozitivno vplivajo na povečanje števila zaposlenih invalidov, izboljšanje prilagojenosti delovnih mest in višjo stopnjo socialne vključenosti invalidov. Ugotovili smo, da subvencije pomagajo pri ohranjanju obstoječih delovnih mest za invalide in pri ustvarjanju novih priložnosti, ki so prilagojene njihovim sposobnostim. Hkrati smo pokazali, da imajo invalidska podjetja izreden družbeni pomen, ravno tako zahvaljujoč državnim pomočem, kar dokazuje tudi predstavitev Invalidskega podjetja Pošte Slovenije, ki zaposluje več kot 330 invalidov in je skozi svoj obstoj upravičilo primer dobre prakse na področju zaposlovanja invalidov ter prilagajanja delovnih mest. Državne pomoči so se izkazale za ključni mehanizem pri izboljšanju življenjskih in delovnih pogojev invalidov v Sloveniji. Financiranje iz državnih virov omogoča potrebne prilagoditve na delovnih mestih, spodbuja integracijo invalidov v delovno okolje ter prispeva k njihovi socialni in ekonomski vključenosti. Raziskava podčrtava nujnost nadaljnjega financiranja in razširitve programov državnih pomoči ter prilagajanja politik za nadaljnjo podporo zaposlovanju invalidov.
Ključne besede: invalidi, državna pomoč, socialna vključenost, invalidska podjetja, zakonodaja, prilagajanje delovnih mest
Objavljeno: 30.01.2025; Ogledov: 1910; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,87 MB)
Ogledov v mesecu: 562

Opis: Upravno pravo je pravno področje, ki je v moderni oz. sodobni državi nepogrešljivo. Predstavlja standard vsake civilizirane družbe. Njegov namen je usklajevanje javnega in zasebnega interesa, zato ga je vredno obravnavati kot stičišče med interesom družbe in interesom posameznika. Pomemben segment upravnega prava je upravni postopek. Njegova procesna narava nam omogoča, da skozi proces pravil in načel dosežemo ravnotežje med javnim in zasebnim interesom. Hkrati upravni postopek preprečuje arbitrarnost in ščiti pravice strank. Upravni organ je v upravnem postopku zavezan k strogi uporabi načel, na katerih upravni postopek temelji. V upravnem postopku je moč zaslediti pojem diskrecijske pravice. Njena posebnost je, da ne gre za pravico posameznika, temveč za pravico upravnega organa. Na podlagi diskrecijske pravice lahko organ odloča med več zakonsko določenimi možnostmi. Gre za možnosti, ki so pravilne, upravni organ pa izbere tisto, ki je najustreznejša. Pooblastilo za odločanje na podlagi diskrecijske pravice ima organ v samem zakonu oz. podzakonskem aktu. V kolikor mu zakon ali podzakonski akt takšnega pooblastila ne določata izrecno, upravni organ ne sme odločati diskrecijsko. Na podlagi omenjene pravice upravni organ odloča pri izdaji orožne listine posamezniku. Gre za proces, kjer posameznik odda vlogo za pridobitev orožnega lista. Na podlagi predloženih, zakonsko veljavnih dokazov, ki jih mora predložiti posameznik ob oddaji vloge, upravni organ sprejme svojo odločitev.
Ključne besede: upravno pravo, upravni postopek, upravni organ, diskrecijska pravica, orožna listina
Objavljeno: 30.12.2021; Ogledov: 5621; Prenosov: 120
Celotno besedilo (1,75 MB)
Ogledov v mesecu: 551

Opis: Državni zbor je pri nas splošno politično predstavniško telo državljanov, ki opravlja različne funkcije, med drugim zakonodajno, nadzorno in informativno. Znotraj nadzorne funkcije ima pomembno mesto parlamentarna preiskava. Vendar pa njen pomen ni le v nadzorovanju izvršilne veje oblasti, temveč je tudi način uresničevanja širšega družbenega nadzora. Poleg tega ima parlamentarna preiskava tudi pomembno podporno funkcijo, saj državnemu zboru nudi podporo pri njegovem delu. Člani preiskovalne parlamentarne komisije v ta namen pripravljajo oziroma sprejemajo odločitve in zbirajo koristne informacije, ki bi jih državni zbor lahko potreboval prisvojem delu. Za uspešno in učinkovito izvajanje parlamentarnih preiskav pa mora imeti parlamentarna preiskovalna komisija določena pooblastila. V Sloveniji 93. člen ustave določa, da lahko državni zbor odredi preiskavo o zadevah javnega pomena. To mora storiti na zahtevo tretjine poslancev državnega zbora ali na zahtevo državnega sveta. Ob izpolnjevanju omenjenih predpostavk se oblikuje preiskovalna komisija, ki ji ustava v zadevah poizvedovanja in preučevanja zagotavlja smiselno enaka pooblastila, kakor jih imajo pravosodni organi. Osnovna pravila izvajanja parlamentarne preiskave ureja Poslovnik o parlamentarni preiskavi, Zakon o parlamentarni preiskavi pa natančneje določa njen namen, opredeli temeljna načela parlamentarne preiskave, položaj udeležencev v postopku preiskave, razmerja preiskovalne komisije do sodišč in drugih državnih organov, varovanje poslovne in državne tajnosti, sankcije za oviranje preiskave ter neposredno oziroma smiselno uporabo nekaterih določb Zakona o kazenskem postopku in Zakona o prekrških. Institut parlamentarne preiskave je sredstvo, ki je na razpolago parlamentu kot političnemu predstavništvu državljanov. Metode parlamentarnega dela so tako predvsem politične in ne pravne narave.
Ključne besede: parlamentarna preiskava, preiskovalna komisija, zadeve javnega pomena, nadzorna funkcija, pooblastila preiskovalne komisije
Objavljeno: 26.01.2023; Ogledov: 4295; Prenosov: 84
Celotno besedilo (816,64 KB)
Ogledov v mesecu: 501

Ključne besede: rak, depresija, zdravljenje, medicinska sestra, diplomska dela
Objavljeno: 09.02.2024; Ogledov: 11904; Prenosov: 57
Celotno besedilo (2,02 MB)
Ogledov v mesecu: 472