1. |
2. Fizioterapevtska obravnava poškodb gležnja pri profesionalnih deskarjih na snegu in vrnitev v šport – pregled literatureNikolaj Jelatancev, 2026 Opis: Uvod: Profesionalni deskarji na snegu so zaradi velikih obremenitev pri skokih in doskokih izpostavljeni visokemu tveganju za poškodbe gležnja. Namen diplomskega dela je raziskati najučinkovitejše fizioterapevtske pristope pri obravnavi teh poškodb ter opredeliti kriterije za varno vrnitev v šport. Metode: Uporabljen je bil kvalitativni pristop s pregledom znanstvene in strokovne literature po smernicah PRISMA. Iskanje je bilo izvedeno v podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect, PEDro, ProQuest in Google Scholar. Po uporabi vključitvenih in izključitvenih kriterijev je bilo v končno analizo vključenih petnajst raziskav, ki smo jih obdelali z metodama komparacije in sinteze. Rezultati: Rehabilitacija je strukturirana v štiri faze: akutno, subakutno, funkcionalno in pozno fazo vrnitve v šport. V akutni fazi je najučinkovitejša zgodnja funkcionalna obravnava z nadzorovano mobilizacijo, v srednjih fazah proprioceptivni in nevromišični trening, v pozni fazi pa pliometrična in hop-stabilizacijska vadba s športno-specifičnimi nalogami. Pri odločanju o vrnitvi v šport se uporabljajo funkcionalni testi in vprašalnika FAAM in ALR-RSI. V literaturi je opazen primanjkljaj raziskav na populaciji profesionalnih deskarjev. Zaključek: Fizioterapevtska obravnava poškodb gležnja pri profesionalnih deskarjih mora biti strukturirana, fazna in individualizirana. Vrnitev v šport mora temeljiti na kombinaciji funkcionalnih kazalnikov, vprašalnikov in psihološke pripravljenosti. Pomanjkanje raziskav na deskarski populaciji opozarja na potrebo po nadaljnjih kliničnih raziskavah.
Ključne besede: deskanje na snegu, poškodba gležnja, fizioterapija, rehabilitacija, vrnitev v šport
Objavljeno: 06.08.2026; Ogledov: 432; Prenosov: 47
 Celotno besedilo (1,80 MB)
Prenosov v mesecu: 39 |
3. |
4. VPLIV DIGITALNEGA MARKETINGA IN ORGANIZACIJE DELA NA KAKOVOST STORITEV V MALEM GOSTINSKEM PODJETJUŽan Hudovernik, 2026 Opis: V diplomskem delu obravnavamo vpliv digitalnega marketinga in organizacije dela na zaznano
kakovost storitev v izbranem malem gostinskem podjetju. Namen je bil proučiti, kako digitalna
prisotnost, spletne informacije in ocene ter organizacija delovnih procesov vplivajo na
prepoznavnost lokala, privabljanje gostov in njihovo zadovoljstvo. V teoretičnem delu so
predstavljena izhodišča digitalnega marketinga, značilnosti gostinskih storitev, organizacija
dela in pomen zaposlenih pri izvajanju storitev. Empirični del temelji na študiji primera
izbranega lokala, analizi njegove digitalne prisotnosti, opisu organizacije dela ter anketni
raziskavi med gosti. V raziskavo je bilo vključenih 114 anketiranih. Rezultati so pokazali, da
imajo spletne informacije, zlasti fotografije lokala, Google profil in spletne ocene, pomembno
vlogo pri oblikovanju prvega vtisa in odločanju gostov. Anketirani so visoko ocenili tudi
kakovost storitev, organiziranost zaposlenih, hitrost postrežbe in splošno zadovoljstvo z
obiskom. Korelacijska in regresijska analiza pa sta potrdili, da digitalni marketing in
organizacija dela statistično značilno pozitivno vplivata na zaznano kakovost storitev. Na
podlagi ugotovitev smo oblikovali predloge za izboljšanje digitalne prisotnosti, organizacije
dela in kakovosti storitev.
Ključne besede: digitalni marketing, gostinstvo, organizacija dela, kakovost storitev, zadovoljstvo gostov.
Objavljeno: 04.08.2026; Ogledov: 307; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,02 MB)
Prenosov v mesecu: 26 |
5. Praksa Evropskega sodišča za človekove pravice na področju svobode umetniškega izražanjaVita Mavsar, 2026 Opis: Umetnost zaradi svoje subtilne, simbolne in nenehno spreminjajoče se narave nima enotnega poimenovanja niti enotne opredelitve v evropskem pravnem prostoru. Svoboda umetniškega izražanja je na evropski ravni varovana v okviru Sveta Evrope, predvsem s Konvencijo o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah ter z razvijajočo se sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice. Ker se izrazne oblike umetnosti razvijajo vzporedno z družbenimi, političnimi in tehnološkimi spremembami, se nenehno spreminjajo tudi okoliščine, v katerih se uresničuje pravica do umetniškega izražanja. V okviru varstva te pravice je državam zaradi spoštovanja kulturnega pluralizma in raznolikosti nacionalnih ureditev priznano polje proste presoje, ki jim omogoča, da uresničevanje svobode umetniškega izražanja prilagodijo lastnim družbenim in kulturnim posebnostim. Hkrati pa Evropsko sodišče za človekove pravice pri presoji posameznih primerov izvaja nadzor nad uporabo te diskrecije ter skrbi za spoštovanje temeljnih vrednot pluralistične demokracije, vladavine prava in varstva človekovih pravic. Nenehen razvoj umetniških izraznih oblik dodatno otežuje oblikovanje enotnih meril za njihovo pravno zaščito, kar se odraža v raznolikosti sodne prakse in v potrebi po individualni, kontekstualni presoji vsakega posameznega primera. Kljub temu analiza sodne prakse kaže, da Evropsko sodišče za človekove pravice praviloma vzpostavlja ravnotežje med svobodo umetniškega izražanja in njenimi dopustnimi omejitvami ter v primerih, ki se nanašajo na vprašanja javnega interesa, satire in politične kritike, praviloma daje prednost varstvu umetniške in izrazne svobode. Varstvo svobode umetniškega izražanja tako ostaja dinamično področje prava, v katerem se pravni standardi postopoma prilagajajo družbenim spremembam, pri čemer sistem, ki ga vzpostavlja Svet Evrope, predstavlja ključen mehanizem za dolgoročno krepitev te pravice v evropskem prostoru.
Ključne besede: umetnost, varstvo umetniškega izražanja, Svet Evrope, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, Evropsko sodišče za človekove pravice, polje proste presoje
Objavljeno: 21.07.2026; Ogledov: 455; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,12 MB)
Prenosov v mesecu: 25 |
6. |
7. |
8. Učinkovitost fizioterapevtskih metod in tehnik pri zdravljenju pacientov z lateralnim epikondilitisom – pregled literatureLuka Golob, 2026 Opis: Teoretična izhodišča: Lateralni epikondilitis, znan tudi kot teniški komolec, je pogost vzrok bolečine pri športnikih in drugem prebivalstvu. Pojavnost pri splošnem prebivalstvu je približno od 1 % do 3 %, pri teniških igralcih pa med 9 % in 35 %. Najpogosteje prizadeta je tetiva mišice ekstenzor carpi radialis brevis. Med dejavnike tveganja za preobremenitvene poškodbe komolca spadajo starost nad 40 let, indeks telesne mase (ITM) nad 30, sindrom karpalnega kanala v preteklosti in pozicioniranje prizadetih sklepov v zahtevnih obsegih. Metoda: Diplomsko delo temelji na pregledu obstoječe strokovne in znanstvene literature. Poslužil sem se kvalitativne metode analize strokovnih in znanstvenih prispevkov, pri čemer sem uporabil vključitvene in izključitvene kriterije. Literaturo sem iskal v mednarodnih podatkovnih bazah, kot so Google Scholar, Research Gate, PEDro, PubMed in ScienceDirect. Ključne besede pri iskanju so bile: teniški komolec, lateralni epikondilitis, fizioterapevtsko zdravljenje in učinkovitost. V pregled sem vključil sistematične pregledne študije, randomizirane in nerandomizirane klinične študije ter korelacijske študije, ki so bile objavljene v obdobju med letoma 2014 in 2024. Rezultati: V raziskavo sem vključil 22 člankov. Rezultati pregleda literature kažejo, da je učinkovitost fizioterapevtskih metod in tehnik odvisna od vrste uporabljene intervencije in faze bolezni. Razprava: Na podlagi analizirane literature lahko zaključim, da sodobna fizioterapevtska obravnava lateralnega epikondilitisa temelji na individualiziranem in fazno usmerjenem pristopu. Čeprav se pasivne metode pogosto uporabljajo zaradi svojega analgetičnega učinka, njihova dolgoročna učinkovitost ostaja omejena. V nasprotju s tem aktivni pristopi, ki vključujejo progresivno obremenjevanje tetive in izboljšanje mišične zmogljivosti, predstavljajo temelj dolgoročne rehabilitacije.
Ključne besede: teniški komolec, lateralni epikondilitis, fizioterapevtsko zdravljenje in učinkovitost
Objavljeno: 05.08.2026; Ogledov: 372; Prenosov: 26
Celotno besedilo (3,04 MB)
Prenosov v mesecu: 22 |
9. KijašiSrečo Zakrajšek, 2026 Opis: Roman se v dogaja mestu, kjer prebivalci izgubljajo zaupanje v institucije, red in medsebojne odnose. Zato skupina občanov ustanovi skrivno skupino Kijašev. Njihov namen je preprost: povzročiteljem težav vrniti posledice njihovih dejanj. Sprva delujejo z opozorili in simbolnimi kaznimi, kar med prebivalci vzbudi občutek reda in varnosti, nadaljujejo pa s silo – s kiji. Toda uspeh Kijašev sproži nevaren proces, ustvari se nov jezik nasilja. Mesto se zato odloči za napredek na podlagi strokovnih in znanstvenih rešitev ter sodelovanja prebivalstva, pri čemer je v veliko pomoč umetna inteligenca, ki predlaga številne inovativne rešitve tudi za prihodnost, obenem pa tudi opozarja na pretirano uporabo sodobnih tehnologij. Roman se zaključi optimistično. Mesto ni popolno, vse težave niso rešene, vendar ponovno postaja skupnost. Ljudje različnih starosti, kultur in prepričanj začnejo skupaj ustvarjati prihodnost. Osrednje sporočilo romana je, da trajnega reda ni mogoče doseči s kaznijo ali silo, temveč z medsebojnim razumevanjem, pripadnostjo in skupnim ustvarjanjem boljšega življenja. Posebna zanimivost romana je, da ga je, na podlagi samo dveh strani avtorjevih navodil, v celoti napisala UI, konkretno ChatGPT. Zato ga imenujemo tudi RomanUM. Roman je nastal v okviru projekta: Ustvarjalnost umetne inteligence.
Ključne besede: Kijaši, roman, RomanUM, mesto, umetna inteligenca, nasilje, skupnost, sodelovanje, projekt, odgovornost, red, varnost, prihodnost, pripadnost, boljše življenje
Objavljeno: 01.07.2026; Ogledov: 293; Prenosov: 28
Datoteka (1,28 MB)
Prenosov v mesecu: 21 |
10. |