1. Sovražni govor v sodbah Evropskega sodišča za človekove praviceAna Čermelj, 2021 Opis: V uvodnem delu predstavimo pomen prava, zgodovinska ozadja in razvoj razumevanja varstva vrednot, torej bistva prava. Čemu se uporablja, čemu služi in kako ga je smiselno razlagati, da bo svoje poslanstvo v najboljši možni meri izvrševalo. Prvi del omogoča globlje, vsebinsko razumevanje odločitev Evropskega sodišča v zvezi z obravnavanima 10. in 17. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V osrednjem delu analitično vsebinsko predstavimo 36 sodb ESČP v zvezi z zlorabo pravice do svobode izražanja. Analitično soočenje vsebine sodb s pravno teorijo ter strnjeno in kronološko urejena predstavitev sodb, glede na določeno problemsko polje znotraj omenjene sodne prakse, prikaže razvoj koncepta uporabe »sovražnega govora« od opisne opredelitve le-tega, torej ne neposredno uporabljenega izraza, do neposredne uporabe besedne zveze »hate speech« v zadevi Carla Jóhanna Lilliendahla proti Islandiji. V zaključku predstavimo pobudo uvedbe evropske definicije sovražnega govora in razjasnimo prihodnji pristop ESČP pri obravnavi zadev v zvezi s sovražnim govorom. Opredelimo in na primeru sodb prikažemo, zakaj bo ESČP v novejših sodnih praksah, pri meritorni razlagi zadevo postavilo v ustrezen (širši) kontekst prej, kot se oprlo na posamične sovražne besede in da bo nasploh dalo prednost meritorni obravnavi pred uporabo 17. člena, ki ostaja omejen na izjemne, skrajne primere, ko je »takoj očitno«, da je svoboda izražanja zlorabljena v namene, ki so v jasnem nasprotju z vrednotami Konvencije. Pristop ESČP temelji na zavedanju nujnosti spoštovanja pravice do svobode izražanja v demokratični, pluralni družbi, upoštevajoč najvišjo vrednoto, človekovo dostojanstvo
Ključne besede: Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, sovražni govor, svoboda izražanja, človekovo dostojanstvo
Objavljeno: 24.02.2022; Ogledov: 4048; Prenosov: 202
 Celotno besedilo (1,61 MB)
Prenosov v mesecu: 36 |
2. |
3. Družbena omrežja in samopodoba med mladimiPia Lapanja, 2022 Opis: Internet se je s svojim tehnološkim razvojem razrasel v naš vsakdan kot tudi odnose, ki jih ob tem vzpostavljamo in gradimo. Občutek, da je internetna komunikacija mladim že položena v zibko, ni povsem izvit iz trte: v uporabi interneta kot komunikacijskega kanala prednjačijo mladi, vendar temu trendu sledijo tudi starejši odrasli. Pozitivna paradigma je, da družbena omrežja predstavljajo prostor za izražanje identitete, krepitev in razvoj družbenih odnosov ter pomagajo pri razvoju socialnih veščin. V tej diplomski nalogi smo na podlagi lastne raziskave (po metodi CAWI) želeli opredeliti povezanost družbenih omrežij, njihove pogostosti in namena uporabe s samopodobo njihovih uporabnikov ter preučiti, ali obstajajo razlike v teh kategorijah med mlajšimi in starejšimi uporabniki, navsezadnje pa še ugotoviti, kakšna je samopodoba mladih in starejših ter ali se samopodoba uporabnikov družbenih omrežij spreminja s starostjo. Skozi izbran metodološki pristop, ki temelji na vprašalniku samospoštovanja (po Rosenberg) in samopodobe (po Sorensen), smo preverjali tri delovne hipoteze, ki iščejo statistično značilne razlike v samopodobi ter pogostosti (in namenom) uporabe družbenih omrežij med mlado in starejšo odraslo populacijo. Kot kažejo rezultati, imajo pogosti uporabniki (ne glede na starostno skupino, ki ji pripadajo) v povprečju nižjo samooceno samopodobe kot občasni ali redkejši uporabniki družbenih omrežij. Analiza je še pokazala, da med mladimi (18 in 30 let) ter starejšimi odraslimi (nad 50 let), ki pogosteje uporabljajo virtualna družbena omrežja, mladi svojo samopodobo ocenjujejo nižje kot tisti, ki družbena omrežja uporabljajo redkeje. Družbeni mediji obsegajo medsebojno komunikacijo in idealizirane medijske podobe, zato se uporabniki v tem kontekstu nagibajo k procesu družbene primerjave. Teoretiki ob tem ugotavljajo, da mladi družbene medije jemljejo premalo kritično in se od njih ne distancirajo dovolj učinkovito. Temu primerno se lahko pojavijo odvisnosti ali druga vedenja, ki dolgoročno negativno vplivajo na mlade in njihovo samopodobo.
Ključne besede: družbena omrežja, pogosta uporaba, vpliv, samopodoba, mladi, virtualni odnosi, diplomske naloge
Objavljeno: 23.12.2022; Ogledov: 3793; Prenosov: 518
Celotno besedilo (1,42 MB)
Prenosov v mesecu: 29 |
4. Statistična analiza števila žensk v vrhnjem menedžmentu velikih podjetij v Sloveniji in na HrvaškemAlja Baškovec, 2025 Opis: Kljub prizadevanjem za enakopravno zastopanost spolov ženske še vedno ostajajo premalo prisotne v vrhnjem menedžmentu podjetij v Sloveniji in na Hrvaškem. Raziskava se osredotoča na aktualno temo spolne neenakosti na najvišjih ravneh odločanja v gospodarstvu, kar ima dolgoročne posledice za družbo in ekonomski razvoj.
Teoretični del temelji na pregledu literature. Namen pregleda literature je bil ugotoviti, kakšno je trenutno stanje zastopanosti žensk v menedžmentu velikih podjetij. Iskalne ključne besede so bile: »menedžment«, »ženske v menedžmentu«, »zastopanost žensk v upravah«, »spolna neenakost v podjetjih«, »ženske v vrhnjem menedžmentu«, »ženske v vrhnjem menedžmentu v Sloveniji«, »ženske v vrhnjem menedžmentu na Hrvaškem« v slovenskem, angleškem in hrvaškem jeziku. V empiričnem delu smo s pomočjo podatkovnih baz zbrali podatke o 30 največjih podjetjih v Sloveniji in 30 na Hrvaškem ter ročno izračunali delež žensk v vrhnjem menedžmentu. Za obdelavo smo uporabili MS Excel in program PSPP, s katerim smo izračunali osnovne opisne statistike, nato pa iz dobljenih podatkov podali še intervalno oceno deleža in preizkus domnev o razliki med deležema.
V raziskavo smo vključili po 30 podjetij za vsako državo. Ugotovili smo, da ima Slovenija v 57?% velikih podjetij vsaj eno žensko v vrhnjem menedžmentu, Hrvaška pa v 50?%. Aritmetični sredini sta znašali 19,08?% za Slovenijo in 16,71?% za Hrvaško, modus pa je v obeh državah bil 0,00?%, kar pomeni, da je največ podjetij v vzorcu imelo v vrhnjem menedžmentu nič žensk. Razlika med državama ni bila statistično značilna. Na podlagi analize ugotavljamo, da se zastopanost žensk na vodstvenih položajih v Sloveniji in na Hrvaškem počasi povečuje, vendar še vedno ostaja nizka. Kljub temu da ima Slovenija nekoliko višji delež, razlika ni statistično pomembna, kar kaže na podobno situacijo v obeh državah. V teoriji avtorji večkrat poudarjajo, da enakost spolov prinaša večjo uspešnost, empirični rezultati naše raziskave pa potrjujejo, da še vedno obstaja velik delež podjetij brez ene same ženske v vodstvu.
Ključne besede: Menedžment, ženske v menedžmentu, zastopanost žensk v upravah, spolna neenakost v podjetjih, ženske v vrhnjem menedžmentu.
Objavljeno: 01.10.2025; Ogledov: 791; Prenosov: 81
Celotno besedilo (938,17 KB)
Prenosov v mesecu: 24 |
5. VIRTUALNO PROTOTIPIRANJE V PROCESU OBLIKOVANJA IN ANALIZE IZDELKAŽiga Jurič, 2026 Opis: Diplomska naloga obravnava uporabo virtualnega prototipiranja pri analizi mehanskih lastnosti 3D natisnjenih polimernih materialov. Predstavljen je pomen virtualnega prototipiranja za skrajšanje časa in stroškov razvoja ter njegova uporaba pri preverjanju mehanskega obnašanja PLA in PLA+CF, izdelanega s FDM postopkom. Eksperimentalni del temelji na nateznih preizkusih standardiziranih preizkušancev, numerični pa na simulacijah v programu ANSYS Workbench z eksplicitno dinamiko z Johnson-Cook modelom. Model je bil obravnavan kot homogeno polno telo brez notranjih struktur, pri čemer je bila stabilnost simulacij preverjena z energijskimi kriteriji. Rezultati kažejo dobro ujemanje pri modulu elastičnosti in raztezku, medtem ko so pri natezni trdnosti opazna za malenkost večja odstopanja. Naloga potrjuje, da virtualno prototipiranje omogoča zanesljivo napoved osnovnih mehanskih lastnosti PLA in ima velik potencial kot dopolnitev klasičnim eksperimentalnim pristopom.
Ključne besede: virtualno prototipiranje, cad, cae, metoda končnih elementov, numerična simulacija, johnson-cook model, natezni preizkus
Objavljeno: 27.02.2026; Ogledov: 240; Prenosov: 22
Celotno besedilo (3,14 MB)
Prenosov v mesecu: 22 |
6. |
7. Projektni management prometne infrastruktureMetka Celestina Češnovar, 2025 Opis: Magistrsko delo se osredotoča na načine vodenja projektov pri izgradnji avtocestne infrastrukture v RS, pri čemer se dela primerjava s procesi, ki jih opredeljuje knjiga "Project Management Body of Knowledge Guide – Sixth Edition". Kot primer projekta je podan projekt izgradnje protihrupnih ograj, ki se postavljajo na avtocestah v Sloveniji. Glavni cilj je podrobno predstaviti praktično uporabo projektnega managementa na praktičnem primeru ter poudariti ključno vlogo discipline projektnega managementa pri uspešni izvedbi gradbenih projektov v Sloveniji. Raziskava, narejena pri vsebini magistrskega dela, bo preverila hipotezo o vplivu obstoječe zakonodaje na spodbujanje izvajanja infrastrukturnih projektov v skladu z načeli priročnika Project Management Body of Knowledge (PMBOK). S tem ciljem bomo analizirali veljavno zakonodajo, preverili njeno skladnost s standardi PMBOK ter ocenili doslednost in morebitna odstopanja. Metode, uporabljene v raziskavi, vključujejo analizo zakonodaje, primerjavo s standardi PMBOK ter študijo primerov izvedenih infrastrukturnih projektov. Hkrati bomo proučili, ali uporaba omenjenih procesov, zlasti načrtovanje kakovosti, vpliva na izvedbo projekta izgradnje protihrupnih ograj na avtocesti v okviru pričakovanega. Rezultati magistrskega dela potrdijo obe hipotezi in cilji so doseženi. Uporaba projektnega managementa za infrastrukturni projekt poveča učinkovitost na vseh ravneh ter omogoča boljše vodenje projektov, rezultati pa lahko pripomorejo k povečanju pomena implementacije teh procesov na področju izgradnje infrastrukture in odpirajo možnosti za projektni pristop na tem področju. Magistrsko delo lahko služi kot vodič za podobne primere pri izgradnji državne infrastrukture, saj so procesi in zakonodaja podobni in omogočajo izvedbo drugih projektov z nekaterimi prilagoditvami.
Ključne besede: projektni management, prometna infrastruktura, protihrupne ograje, projektno vodenje, tveganja, stroški
Objavljeno: 15.04.2025; Ogledov: 1074; Prenosov: 39
Celotno besedilo (4,23 MB)
Prenosov v mesecu: 19 |
8. Etične dileme v fizioterapijiJani Tomšič, 2024 Opis: Izhodišča: Fizioterapija je zdravstvena stroka, ki se ukvarja s preprečevanjem, ocenjevanjem in zdravljenjem različnih fizičnih težav in disfunkcij telesa. Fizioterapevti se pogosto srečujejo z etičnimi dilemami, saj morajo uravnotežiti potrebe in pravice pacientov ter svoje poklicne odgovornosti in slediti zakonom. Skozi nalogo najdemo odgovore na vprašanja, kako etični vidiki vplivajo na odnose fizioterapevtov s pacienti in sodelavci, kako se z etičnimi dilemami spoprijemajo fizioterapevti pri svojem delu ter katere etične dileme se pojavljajo pri delu v fizioterapiji. Metode: Za pridobivanje podatkov smo uporabili vključitvene in izključitvene kriterije. Ključne besede pri iskanju literature v bazah Pubmed, Google Scholar in ScienceDirect so bile: etika, etične dileme, fizioterapevt, fizioterapija ter Ethics, Ethical dilemmas, Physiotherapist in Physiotherapy. Izbrane relevantne članke smo predstavili s PRISMA diagramom. Rezultati: Iz izbranih podatkovnih baz in drugih virov je bilo skupno najdenih 7.738 zadetkov. Po izključitvi nedostopnih virov (n = 3.422) in odstranitvi na podlagi naslovov, izvlečkov ter podatkov o objavi (n = 3.028) je za podrobnejši pregled ostalo 1.288 virov. Po dodatni izključitvi (n = 1.255) je bilo za natančno analizo primernih 27 virov. Diskusija: Cilj naloge je raziskati, kako etični vidiki vplivajo na odnose med fizioterapevti, kako se fizioterapevti spoprijemajo z etičnimi dilemami in katere dileme se pojavljajo v praksi. Ugotovitve pokažejo, da etični vidiki posameznikov vplivajo na timsko dinamiko, zato sta pomembna spoštovanje in izogibanje konfliktom, poleg tega spoprijemanje z dilemami zahteva etično refleksijo, izobraževanje in medsebojno pomoč. Zadnja ključna ugotovitev pa je, da pogoste etične dileme vključujejo samoodločanje pacienta, pravico do zasebnosti in konflikte interesov.
Ključne besede: etika, etične dileme, fizioterapevt, fizioterapija
Objavljeno: 23.01.2025; Ogledov: 1739; Prenosov: 136
Celotno besedilo (1,38 MB)
Prenosov v mesecu: 17 |
9. Ekonomske prednosti pristopa Slovenije k EUDomen Javeršek, 2025 Opis: Raziskava obravnava ekonomske učinke članstva Slovenije v Evropski uniji (EU), pri čemer se v analizi osredotočamo na gibanje ključnih makroekonomskih agregatov, in sicer bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca, stopnjo zaposlenosti, neposredne tuje investicije, trgovinsko bilanco in mobilnost študentov v okviru programa Erasmus+. S pomočjo metodološkega pristopa časovnih serij smo želeli ugotoviti, kako so se ti agregati spreminjali po vstopu Slovenije v EU, ter preveriti medsebojne povezave med njimi. Pri tem smo oblikovali hipoteze, ki smo jih empirično preverili z enostavno in multiplo regresijsko analizo, pri čemer smo ocenjevali smer in statistično značilnost vpliva posameznih dejavnikov na BDP na prebivalca. Rezultati kažejo, da ima rast zaposlenosti pozitiven vpliv na rast BDP na prebivalca, kar potrjuje pomen trga dela za gospodarsko stabilnost. Trgovinska bilanca se je po vstopu v EU izboljšala, vendar občasno kaže negativne učinke, povezane z višjim uvozom, kar se je potrdilo tudi v regresijski analizi. Neposredne tuje investicije so se izkazale kot pomemben dejavnik za
gospodarsko rast, čeprav so bile podvržene nihanjem zaradi globalnih kriz in domačih strukturnih omejitev. Erasmus+ program je pomembno prispeval k internacionalizaciji izobraževanja in s tem posredno k dolgoročni rasti človeškega kapitala in konkurenčnosti. Na podlagi analize so oblikovani predlogi za učinkovitejše izkoriščanje prednosti članstva v EU, ki vključujejo večjo privlačnost za tuje investicije, krepitev izvozne konkurenčnosti ter nadaljnjo podporo izobraževalni mobilnosti. Raziskava tako ponuja celovit vpogled v ekonomske koristi članstva Slovenije v EU in podlago za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: BDP na prebivalca, zaposlenost, neposredne tuje investicije, trgovinska bilanca, Erasmus+.
Objavljeno: 03.10.2025; Ogledov: 821; Prenosov: 52
Celotno besedilo (678,24 KB)
Prenosov v mesecu: 16 |
10. Ureditev zdravljenja brez privolitve mladoletnih bolnikov z duševno motnjoTina Resnik, 2025 Opis: Magistrsko delo obravnava neprostovoljne hospitalizacije mladoletnih oseb s težavami v duševnem zdravju. Preučili smo pravno ureditev ter pogledali, kakšno je dejansko stanje na tem področju v Sloveniji. Pri preučitvi ureditve varstva mladoletnikov z duševnimi težavami v primeru prisilnega zdravljenja smo uporabili deskriptivno, analitično, razlagalno, deduktivno in primerjalno metodo ter opravili intervju s predstavnikom Varuha človekovih pravic Republike Slovenije. Želeli smo ugotoviti, ali obstoječi pravni okvir ustrezno varuje njihove pravice. Cilji raziskovanja so vezani na ugotovitev dejanskega stanja na tem področju, preučitev slovenske zakonodaje in primerjavo s Švedsko, pregled kršitev človekovih pravic in preučitev sodb Evropskega sodišča za človekove pravice glede neprostovoljnega zdravljenja mladoletnih duševnih bolnikov ter oceno ključnih izzivov, s katerimi se soočata zakonodaja in sodna praksa pri varstvu pravic mladoletnih bolnikov z duševno motnjo. Ugotovili smo, da se stanje na tem področju v zadnjih letih izboljšuje in da imata tako Slovenija kot Švedska dobro urejeno zakonodajo, ki se osredotoča tudi specifično na mladoletne osebe. V praksi pa se Slovenija še vedno bori s prostorskim pomanjkanjem in kadrovskim primanjkljajem. Magistrsko delo omogoča vpogled v pomembno tematiko, ki je vedno bolj aktualna, saj se vedno več mladoletnikov spopada z duševnimi težavami, z rezultati raziskave pa upamo tudi na zmanjšanje stigme duševnih težav med mladimi ter povečanje prostorskih in kadrovskih kapacitet na tem področju.
Ključne besede: neprostovoljna hospitalizacija, mladostniki, duševno zdravje, človekove pravice, Zakon o duševnem zdravju
Objavljeno: 02.02.2026; Ogledov: 381; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,13 MB)
Prenosov v mesecu: 16 |