1. |
2. |
3. Statistična analiza števila žensk v vrhnjem menedžmentu velikih podjetij v Sloveniji in na HrvaškemAlja Baškovec, 2025 Opis: Kljub prizadevanjem za enakopravno zastopanost spolov ženske še vedno ostajajo premalo prisotne v vrhnjem menedžmentu podjetij v Sloveniji in na Hrvaškem. Raziskava se osredotoča na aktualno temo spolne neenakosti na najvišjih ravneh odločanja v gospodarstvu, kar ima dolgoročne posledice za družbo in ekonomski razvoj.
Teoretični del temelji na pregledu literature. Namen pregleda literature je bil ugotoviti, kakšno je trenutno stanje zastopanosti žensk v menedžmentu velikih podjetij. Iskalne ključne besede so bile: »menedžment«, »ženske v menedžmentu«, »zastopanost žensk v upravah«, »spolna neenakost v podjetjih«, »ženske v vrhnjem menedžmentu«, »ženske v vrhnjem menedžmentu v Sloveniji«, »ženske v vrhnjem menedžmentu na Hrvaškem« v slovenskem, angleškem in hrvaškem jeziku. V empiričnem delu smo s pomočjo podatkovnih baz zbrali podatke o 30 največjih podjetjih v Sloveniji in 30 na Hrvaškem ter ročno izračunali delež žensk v vrhnjem menedžmentu. Za obdelavo smo uporabili MS Excel in program PSPP, s katerim smo izračunali osnovne opisne statistike, nato pa iz dobljenih podatkov podali še intervalno oceno deleža in preizkus domnev o razliki med deležema.
V raziskavo smo vključili po 30 podjetij za vsako državo. Ugotovili smo, da ima Slovenija v 57?% velikih podjetij vsaj eno žensko v vrhnjem menedžmentu, Hrvaška pa v 50?%. Aritmetični sredini sta znašali 19,08?% za Slovenijo in 16,71?% za Hrvaško, modus pa je v obeh državah bil 0,00?%, kar pomeni, da je največ podjetij v vzorcu imelo v vrhnjem menedžmentu nič žensk. Razlika med državama ni bila statistično značilna. Na podlagi analize ugotavljamo, da se zastopanost žensk na vodstvenih položajih v Sloveniji in na Hrvaškem počasi povečuje, vendar še vedno ostaja nizka. Kljub temu da ima Slovenija nekoliko višji delež, razlika ni statistično pomembna, kar kaže na podobno situacijo v obeh državah. V teoriji avtorji večkrat poudarjajo, da enakost spolov prinaša večjo uspešnost, empirični rezultati naše raziskave pa potrjujejo, da še vedno obstaja velik delež podjetij brez ene same ženske v vodstvu.
Ključne besede: Menedžment, ženske v menedžmentu, zastopanost žensk v upravah, spolna neenakost v podjetjih, ženske v vrhnjem menedžmentu.
Objavljeno: 01.10.2025; Ogledov: 550; Prenosov: 57
 Celotno besedilo (938,17 KB)
Prenosov v mesecu: 21 |
4. ANALIZA VPLIVA RAZLIČNIH FDM 3D TISKALNIKOV NA MEHANSKE LASTNOSTI PLA IN PLA+CF MATERIALOVVid Papež, 2025 Opis: Diplomska naloga preučuje, kako različni 3D-tiskalniki FDM vplivajo na mehanske lastnosti natisnjenih vzorcev iz materialov PLA in PLA+CF. Raziskava vključuje analizo vzorcev z različnimi gostotami izpolnitve (100 %, 60 % in 30 %), pri čemer so bili preizkusni vzorci natisnjeni na različnih tiskalnikih in testirani glede natezne trdnosti, modula elastičnosti, maksimalne sile in deformacije. Rezultati kažejo, da na mehanske lastnosti natisnjenih izdelkov ne vpliva zgolj izbira materiala in parametrov tiskanja, temveč tudi specifične lastnosti posameznega tiskalnika. Ugotovitve so ključne za industrijsko uporabo, saj poudarjajo pomen pravilne izbire tiskalnika za zagotavljanje optimalnih mehanskih lastnosti izdelkov. Raziskava tako prispeva k boljšemu razumevanju tehnologije FDM pri 3D-tiskanju in omogoča optimizacijo tiskalnih parametrov za razvoj izdelkov z izboljšano mehansko zmogljivostjo.
Ključne besede: aditivna proizvodnja, FDM, 3D, PLA material, PLA+CF material, mehanske lastnosti
Objavljeno: 06.03.2025; Ogledov: 1375; Prenosov: 102
Celotno besedilo (3,00 MB)
Prenosov v mesecu: 21 |
5. |
6. |
7. Prisotnost stresa med študenti fizioterapije na Alma Mater EuropaeaŽiga Žekš, 2024 Opis: Uvod: Stres med študenti s področja zdravstva je prisoten, kar kažejo številne študije. Nobena izjema niso študenti fizioterapije, ki se med izobraževanjem srečujejo z različnimi stresorji, ki lahko vplivajo na njihovo psihično in fizično zdravje. Z raziskavo smo želeli oceniti pojavnost stresa in opredeliti dejavnike, ki vplivajo na prisotnost stresa med študenti fizioterapije. Metode: Empirična presečna raziskava je potekala med študenti fizioterapije na Alma Mater Europaea v mesecu maju 2024. Šlo je za neslučajnostno namensko vzorčenje. Podatki so bili zbrani s pomočjo standardiziranega anketnega vprašalnika Perceived Stress Scale (PSS-10) in obdelani v programu SPSS 29. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 145 študentov fizioterapije, od tega je bilo 45 moških in 100 žensk, s povprečno starostjo 23 ± 3,2 let. Povprečna vrednost zaznanega stresa je bila 20,7 ± 6,3 točke. Ženski spol (p < 0,001), redna zaposlitev (p = 0,036) in preobremenjenost zaradi študijskih obveznosti (p < 0,001) so dejavniki, ki kažejo statistično značilno višjo oceno zaznanega stresa pri študentih. Povprečna ocena izpitov je bila negativno povezana z oceno stresa med študenti fizioterapije (rs = 0,192, p = 0,021). Zaključek: Ugotovitve kažejo, da je med študenti fizioterapije na Alma Mater Europaea prisotna zmerna stopnja stresa. Smiselno je, da študenti tekom študijskega obdobja izvajajo učinkovite strategije za obvladovanje stresa. Prav tako je pomembno, da fakultete prepoznajo problematiko stresa med študenti in uvedejo programe ter intervencije, ki bodo pomagale zmanjšati stres ter izboljšale kakovost življenja študentov.
Ključne besede: stres, fizioterapija, študenti, PSS
Objavljeno: 20.02.2025; Ogledov: 1532; Prenosov: 182
Celotno besedilo (3,22 MB)
Prenosov v mesecu: 20 |
8. Družbena omrežja in samopodoba med mladimiPia Lapanja, 2022 Opis: Internet se je s svojim tehnološkim razvojem razrasel v naš vsakdan kot tudi odnose, ki jih ob tem vzpostavljamo in gradimo. Občutek, da je internetna komunikacija mladim že položena v zibko, ni povsem izvit iz trte: v uporabi interneta kot komunikacijskega kanala prednjačijo mladi, vendar temu trendu sledijo tudi starejši odrasli. Pozitivna paradigma je, da družbena omrežja predstavljajo prostor za izražanje identitete, krepitev in razvoj družbenih odnosov ter pomagajo pri razvoju socialnih veščin. V tej diplomski nalogi smo na podlagi lastne raziskave (po metodi CAWI) želeli opredeliti povezanost družbenih omrežij, njihove pogostosti in namena uporabe s samopodobo njihovih uporabnikov ter preučiti, ali obstajajo razlike v teh kategorijah med mlajšimi in starejšimi uporabniki, navsezadnje pa še ugotoviti, kakšna je samopodoba mladih in starejših ter ali se samopodoba uporabnikov družbenih omrežij spreminja s starostjo. Skozi izbran metodološki pristop, ki temelji na vprašalniku samospoštovanja (po Rosenberg) in samopodobe (po Sorensen), smo preverjali tri delovne hipoteze, ki iščejo statistično značilne razlike v samopodobi ter pogostosti (in namenom) uporabe družbenih omrežij med mlado in starejšo odraslo populacijo. Kot kažejo rezultati, imajo pogosti uporabniki (ne glede na starostno skupino, ki ji pripadajo) v povprečju nižjo samooceno samopodobe kot občasni ali redkejši uporabniki družbenih omrežij. Analiza je še pokazala, da med mladimi (18 in 30 let) ter starejšimi odraslimi (nad 50 let), ki pogosteje uporabljajo virtualna družbena omrežja, mladi svojo samopodobo ocenjujejo nižje kot tisti, ki družbena omrežja uporabljajo redkeje. Družbeni mediji obsegajo medsebojno komunikacijo in idealizirane medijske podobe, zato se uporabniki v tem kontekstu nagibajo k procesu družbene primerjave. Teoretiki ob tem ugotavljajo, da mladi družbene medije jemljejo premalo kritično in se od njih ne distancirajo dovolj učinkovito. Temu primerno se lahko pojavijo odvisnosti ali druga vedenja, ki dolgoročno negativno vplivajo na mlade in njihovo samopodobo.
Ključne besede: družbena omrežja, pogosta uporaba, vpliv, samopodoba, mladi, virtualni odnosi, diplomske naloge
Objavljeno: 23.12.2022; Ogledov: 3595; Prenosov: 489
Celotno besedilo (1,42 MB)
Prenosov v mesecu: 20 |
9. Kaznivo dejanje umoraTjaša Grabrijan, 2025 Opis: Kaznivo dejanje umora predstavlja najhujšo obliko kaznivega dejanja zoper življenje v slovenskem kazenskem pravu. Gre za izjemno zavržno in brutalno dejanje, s katerim je odvzeta temeljna človekova pravica, pravica do življenja. Glavni cilj raziskave je bil analizirati pravno ureditev umora po 116. členu Kazenskega zakonika, pri čemer je bil poudarek na analizi kvalifikatornih okoliščin, predvsem grozovitosti, razmejitvi med umorom in ubojem, dokazovanju različnih oblik naklepa ter oceni sorazmernosti kazni. V raziskavi je bilo uporabljenih več različnih metod, in sicer zgodovinska metoda, pravno-analitična metoda, aksiološka metoda, deduktivna metoda, primerjalnopravna metoda, deskriptivna metoda, teoretično-raziskovalna metoda, metoda kompilacije in metoda sinteze. Rezultati analize potrjujejo, da so kvalifikatorne okoliščine ključne za pravno razmejitev med kaznivim dejanjem uboja in umora, vendar njihova uporaba v praksi pogosto vključuje subjektivno presojo, kar vodi do neenotnosti pri sodnem odločanju. Prav tako se pojavljajo težave pri dokazovanju vrste naklepa, kar ne vpliva neposredno na pravno kvalifikacijo dejanja, a ima pomemben vpliv na višino izrečene kazni. Ugotovljeno je bilo tudi, da dosmrtni zapor v slovenski praksi ostaja izjema, čeprav zakonodaja omogoča njegovo uporabo. Raziskava tako prispeva k boljšemu razumevanju sodne prakse, normativnih izhodišč in izzivov pri kaznovanju za kaznivo dejanje umora. Ugotovitve raziskave prispevajo k boljšemu razumevanju ključnih dilem v praksi in nakazujejo potrebo po večji jasnosti zakonskih opredelitev ter večji enotnosti sodne prakse. Izsledki raziskave lahko služijo kot izhodišče za razmislek o kaznovalni politiki, večji doslednosti sodne prakse, nadaljnji strokovni razpravi o sorazmernosti kazenskih sankcij in tudi kot podlaga za nadaljnje raziskave. Omejitve raziskave se nanašajo predvsem na omejen dostop do vseh sodb, odsotnost empiričnih podatkov in osredotočenost na slovenski pravni red. V prihodnje bi bilo smiselno izvesti širšo empirično analizo sodne prakse ter vključiti še dodatne pravne sisteme za primerjavo.
Ključne besede: kaznivo dejanje, umor, uboj, kazenske sankcije, kvalifikatorne okoliščine, kaznovalna politika, sodna praksa, Kazenski zakonik
Objavljeno: 17.12.2025; Ogledov: 321; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,16 MB)
Prenosov v mesecu: 20 |
10. Paliativna oskrba onkološkega bolnika v zadnjih dneh življenjaTanja Gojić, 2025 Opis: Teoretična izhodišča: Potrebe po paliativni oskrbi onkološkega bolnika iz leta v leto naraščajo, ne samo v tujini, temveč tudi v Sloveniji. Gre za celostno obravnavo bolnikov, ki se osredotoča na lajšanje trpljenja in izboljšanje kakovosti življenja. Glavni cilji paliativne oskrbe so obvladovanje simptomov (bolečina, težave z dihanjem, izguba teka, utrujenost, slabost, bruhanje) ter zagotavljanje fizičnih, psihičnih, socialnih in duhovnih potreb. Ključno vlogo ima tudi medicinska sestra, ki bolnikom nudi udobje, dostojanstvo in podporo. Komunikacija z bolnikom in njegovimi svojci je bistvena za razumevanje njihovih želja, potreb in pričakovanj glede konca življenja. Pomembna je tudi skrb za svojce, ki pogosto potrebujejo podporo pri spopadanju z izgubo in tudi ob času žalovanja. Paliativna oskrba ne pomeni le konca zdravljenja, temveč tudi aktivno podporo pri dostojanstvenem slovesu od življenja. Namen raziskave je bil proučiti paliativno oskrbo onkološkega bolnika v zadnjih dneh življenja.
Metoda: Raziskava je kvalitativne narave. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni in sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko poglobljenega intervjuja. Raziskava je potekala v mesecu juliju. V intervjuje smo vključili šest oseb.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo šest intervjuvancev, od tega štiri osebe ženskega spola in dve osebi moškega spola. Najmlajša intervjuvanka je bila stara 31 let, najstarejša pa 59 let. Med moškimi je bil najmlajši star 25 let, najstarejši pa 53 let. Vsi intervjuvanci so po izobrazbi diplomirane medicinske sestre oziroma diplomirani zdravstveni tehniki.
Razprava: Vsem intervjuvancem je vloga medicinske sestre v paliativni oskrbi onkološkega bolnika v zadnjih dneh življenja zelo pomembna. Opravljajo identične naloge, kot so lajšanje bolečine ter drugih simptomov. Najpogosteje prepoznajo simptome, kot so bolečina, težave z dihanjem, utrujenost, izguba teka in zaspanost. Poleg fizičnih simptomov prepoznajo tudi psihične simptome, kot so strah, tesnobnost, nemir, vznemirjenost in zmedenost. Simptome najpogosteje obvladujejo z zdravili. Vse potrebe (fizične, psihične, socialne, duhovne) onkološkega bolnika v zadnjih dneh življenja so pomembne in nobena se ne sme zanemariti. Svojci so zelo pogosto vključeni v proces paliativne oskrbe onkološkega bolnika v zadnjih dneh življenja. Nudijo jim podporo, ki vključuje komunikacijo ter redno informiranje bolnikovega zdravstvenega stanja. Večina intervjuvancev ni znala primerjati kakovosti paliativne oskrbe na domu in v zdravstvenih ustanovah. Po njihovem mnenju imajo paliativne oskrbe na domu in v zdravstvenih ustanovah prednosti kot tudi slabosti. Izobraževanja na temo paliativne oskrbe onkološkega bolnika v zadnjih dneh življenja v domu starejših občanov Ljubljana Vič ? Rudnik so redka.
Ključne besede: paliativna oskrba, onkološki bolnik, medicinska sestra, bolečina, umiranje.
Objavljeno: 09.11.2025; Ogledov: 549; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,90 MB)
Prenosov v mesecu: 18 |