1. Zmote slovenskega izobraževalnega sistemaSrečo Zakrajšek, 2026 Opis: Gradivo kritično analizira ključne pomanjkljivosti slovenskega izobraževalnega sistema in opozarja, da ta kljub dobri dostopnosti in tradiciji ne dosega optimalnih rezultatov. Glavni problem je prevelik poudarek na količini znanja in premalo na njegovi uporabi v praksi, ter neupoštevanju razlik med posamezniki, zaradi česar učenci pogosto ne razvijejo ključnih kompetenc za življenje. Večina pomanjkljivosti in napak je posledica nekaterih zmotnih predpostavk in ravnanj, ki so zapisani v »dolgoročni« spomin našega izobraževalnega sistema in smo jih prevzeli kot samoumevne. V gradivu so predlagane premišljene spremembe, večja uporabo sodobnih tehnologij (tudi umetne inteligence), razvoj enotnega izobraževalnega portala, večja individualizacijo učenja ter šola kot del življenja. Cilj je ustvariti sistem, ki bo omogočal optimalen razvoj vsakega posameznika v prijetnem okolju in optimalno pripravljenost mladih na sodobno življenje.
Ključne besede: šolstvo, izobraževanje, zmote, umetna inteligenca, kompetence, slovensko izobraževanje, osnovna šola, gimnazija, matura
Objavljeno: 18.05.2026; Ogledov: 279; Prenosov: 85
 Datoteka (457,34 KB)
Prenosov v mesecu: 85 |
2. Statistična analiza števila žensk v vrhnjem menedžmentu velikih podjetij v Sloveniji in na HrvaškemAlja Baškovec, 2025 Opis: Kljub prizadevanjem za enakopravno zastopanost spolov ženske še vedno ostajajo premalo prisotne v vrhnjem menedžmentu podjetij v Sloveniji in na Hrvaškem. Raziskava se osredotoča na aktualno temo spolne neenakosti na najvišjih ravneh odločanja v gospodarstvu, kar ima dolgoročne posledice za družbo in ekonomski razvoj.
Teoretični del temelji na pregledu literature. Namen pregleda literature je bil ugotoviti, kakšno je trenutno stanje zastopanosti žensk v menedžmentu velikih podjetij. Iskalne ključne besede so bile: »menedžment«, »ženske v menedžmentu«, »zastopanost žensk v upravah«, »spolna neenakost v podjetjih«, »ženske v vrhnjem menedžmentu«, »ženske v vrhnjem menedžmentu v Sloveniji«, »ženske v vrhnjem menedžmentu na Hrvaškem« v slovenskem, angleškem in hrvaškem jeziku. V empiričnem delu smo s pomočjo podatkovnih baz zbrali podatke o 30 največjih podjetjih v Sloveniji in 30 na Hrvaškem ter ročno izračunali delež žensk v vrhnjem menedžmentu. Za obdelavo smo uporabili MS Excel in program PSPP, s katerim smo izračunali osnovne opisne statistike, nato pa iz dobljenih podatkov podali še intervalno oceno deleža in preizkus domnev o razliki med deležema.
V raziskavo smo vključili po 30 podjetij za vsako državo. Ugotovili smo, da ima Slovenija v 57?% velikih podjetij vsaj eno žensko v vrhnjem menedžmentu, Hrvaška pa v 50?%. Aritmetični sredini sta znašali 19,08?% za Slovenijo in 16,71?% za Hrvaško, modus pa je v obeh državah bil 0,00?%, kar pomeni, da je največ podjetij v vzorcu imelo v vrhnjem menedžmentu nič žensk. Razlika med državama ni bila statistično značilna. Na podlagi analize ugotavljamo, da se zastopanost žensk na vodstvenih položajih v Sloveniji in na Hrvaškem počasi povečuje, vendar še vedno ostaja nizka. Kljub temu da ima Slovenija nekoliko višji delež, razlika ni statistično pomembna, kar kaže na podobno situacijo v obeh državah. V teoriji avtorji večkrat poudarjajo, da enakost spolov prinaša večjo uspešnost, empirični rezultati naše raziskave pa potrjujejo, da še vedno obstaja velik delež podjetij brez ene same ženske v vodstvu.
Ključne besede: Menedžment, ženske v menedžmentu, zastopanost žensk v upravah, spolna neenakost v podjetjih, ženske v vrhnjem menedžmentu.
Objavljeno: 01.10.2025; Ogledov: 1271; Prenosov: 150
Celotno besedilo (938,17 KB)
Prenosov v mesecu: 38 |
3. Razvojno financiranje teritorialnih enot v Sloveniji in Evropski unijiSimona Markič, 2026 Opis: Magistrsko delo se osredotoča na razvojno financiranje teritorialnih enot v Sloveniji in EU, s primerjalno analizo med Slovenijo in Avstrijo. Avtorica preučuje, kako institucionalna in funkcionalna decentralizacija vplivata na učinkovitost črpanja razvojnih sredstev, zlasti v okviru kohezijske politike EU. Posebno pozornost nameni primerjavi dveh občin – Preddvor (Slovenija) in Železna Kapla-Bela (Avstrija) –, da bi osvetlila razlike v organizaciji, strategiji in uspešnosti razvoja. Ugotovitve kažejo, da ima Avstrija zaradi večnivojskega upravljanja in strukturiranega institucionalnega sistema boljše pogoje za učinkovito izvajanje razvojnih politik. V Sloveniji regionalne razlike ostajajo izrazite, predvsem med vzhodnim in zahodnim delom države, ter se nekoliko povečujejo, medtem ko se v Avstriji malenkostno znižujejo. Avtorica predlaga krepitev regionalne ravni kot tudi večjo usklajenost med lokalnimi, nacionalnimi in evropskimi politikami. Analiza vključuje tudi oceno strateških mednarodnih okvirov (EU, OECD, ZN), s poudarkom na zelenem in digitalnem prehodu ter pomenu uravnoteženega razvoja. Delo zagovarja pristop »od spodaj navzgor« kot ključen za prepoznavanje lokalnih potreb in učinkovitejšo porabo sredstev. Cilj je oblikovati priporočila za izboljšanje sistema financiranja občin in regij v Sloveniji ter s tem prispevati k skladnejšemu in bolj odpornemu razvoju države. Delo predlaga bistveno okrepitev regionalne ravni, manjkajoče ravni odločanja med državo in občino, z namenom večje decentralizacije razvojnega financiranja z nacionalne ravni ter preprečevanja razdrobljenosti lokalnega razvoja in boljšega povezovanja med občinami zaradi regionalnih razvojnih izzivov. S tem pa se preko decentralizacije razvojnega financiranja na regionalno raven (ter hkratne koncentracije razvoja z občinske ravni) poveča odpornost države kot celote in izboljša izkoriščanje regionalnih razvojnih potencialov ter učinkovitejše naslavlja regionalne razvojne potrebe. Primerjalno z Avstrijo to ne pomeni federalizacije na pokrajine, temveč bolj odločno in institucionalno urejeno decentralizacijo na regionalno raven, primerljivo z decentralizacijo na subregionalno raven v Avstriji.
Ključne besede: razvojno financiranje, regionalni razvoj, kohezijska politika, decentralizacija, občine, Slovenija, Avstrija
Objavljeno: 14.05.2026; Ogledov: 211; Prenosov: 36
Celotno besedilo (2,69 MB)
Prenosov v mesecu: 36 |
4. |
5. |
6. Ekonomske prednosti pristopa Slovenije k EUDomen Javeršek, 2025 Opis: Raziskava obravnava ekonomske učinke članstva Slovenije v Evropski uniji (EU), pri čemer se v analizi osredotočamo na gibanje ključnih makroekonomskih agregatov, in sicer bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca, stopnjo zaposlenosti, neposredne tuje investicije, trgovinsko bilanco in mobilnost študentov v okviru programa Erasmus+. S pomočjo metodološkega pristopa časovnih serij smo želeli ugotoviti, kako so se ti agregati spreminjali po vstopu Slovenije v EU, ter preveriti medsebojne povezave med njimi. Pri tem smo oblikovali hipoteze, ki smo jih empirično preverili z enostavno in multiplo regresijsko analizo, pri čemer smo ocenjevali smer in statistično značilnost vpliva posameznih dejavnikov na BDP na prebivalca. Rezultati kažejo, da ima rast zaposlenosti pozitiven vpliv na rast BDP na prebivalca, kar potrjuje pomen trga dela za gospodarsko stabilnost. Trgovinska bilanca se je po vstopu v EU izboljšala, vendar občasno kaže negativne učinke, povezane z višjim uvozom, kar se je potrdilo tudi v regresijski analizi. Neposredne tuje investicije so se izkazale kot pomemben dejavnik za
gospodarsko rast, čeprav so bile podvržene nihanjem zaradi globalnih kriz in domačih strukturnih omejitev. Erasmus+ program je pomembno prispeval k internacionalizaciji izobraževanja in s tem posredno k dolgoročni rasti človeškega kapitala in konkurenčnosti. Na podlagi analize so oblikovani predlogi za učinkovitejše izkoriščanje prednosti članstva v EU, ki vključujejo večjo privlačnost za tuje investicije, krepitev izvozne konkurenčnosti ter nadaljnjo podporo izobraževalni mobilnosti. Raziskava tako ponuja celovit vpogled v ekonomske koristi članstva Slovenije v EU in podlago za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: BDP na prebivalca, zaposlenost, neposredne tuje investicije, trgovinska bilanca, Erasmus+.
Objavljeno: 03.10.2025; Ogledov: 1500; Prenosov: 105
Celotno besedilo (678,24 KB)
Prenosov v mesecu: 27 |
7. Prepoved diskriminacije ter enakopravnost žensk in moških v postopkih zaposlovanja s pomočjo algoritemsko vodenih orodij za zaposlovanjeMaja Remec, 2025 Opis: Magistrsko delo obravnava vpliv (sistemov) umetne inteligence, zlasti algoritemsko vodenih orodij za zaposlovanje, na pojav diskriminacije ter neenakopravnosti žensk in moških v postopkih zaposlovanja. V ospredju je vprašanje, ali lahko umetna inteligenca kljub domnevni nevtralnosti reproducira obstoječe družbene pristranskosti, ter ali obstoječi pravni okvir na ravni EU zadostno ščiti pred takšnimi tveganji. Namen raziskave je preučiti konkretne primere diskriminacije, ovrednotiti pravno ureditev prepovedi diskriminacije in enakopravnosti spolov ter oblikovati smernice za učinkovitejšo regulacijo umetne inteligence na področju zaposlovanja. Za dosego zastavljenih ciljev magistrskega dela so bile v raziskavi uporabljene različne raziskovalne metode, in sicer normativno-dogmatična metoda za preučevanje pravnih norm, sociološka metoda za analizo vpliva umetne inteligence na diskriminacijo in (ne)enakopravnost spolov, deskriptivna metoda za prikaz posameznih primerov diskriminacije v praksi, analitična metoda za razčlenjevanje celote na posamezne pravne in praktične elemente, primerjalnopravna metoda za oceno sorodnih pravnih ureditev, zgodovinska metoda za osvetlitev razvoja sistemov UI ter podrobneje algoritemsko vodenih orodij za zaposlovanje, aksiološka metoda za vrednotenje pravnih rešitev z vidika temeljnih vrednot EU ter sintetična metoda za celovito povezovanje ugotovitev v zaključek. Rezultati analize kažejo, da umetna inteligenca pogosto temelji na zgodovinskih podatkih, ki odražajo pretekle pristranskosti in lahko vodijo v diskriminatorne odločitve. Ugotovljeno je bilo, da so mehanizmi, kot so človeški nadzor, transparentnost in presoja delovanja algoritmov, ključni za zmanjšanje teh tveganj. Pravni okvir EU sicer vključuje številne akte, ki urejajo prepoved diskriminacije in enakopravnost spolov, vendar ti pogosto niso dovolj specifični ali učinkoviti glede uporabe umetne inteligence na trgu dela. Magistrsko delo predstavlja prispevek k razumevanju pravnih izzivov v digitalni dobi. Ugotovitve so uporabne za zakonodajalce, delodajalce in razvijalce UI, saj opozarjajo na potrebo po celovitem in proaktivnem pristopu k preprečevanju diskriminacije, kakor tudi za širšo strokovno in splošno javnost, ki jo tematika zanima. Omejitev predstavlja hitrost tehnološkega razvoja, ki presega prilagodljivost obstoječih pravnih okvirjev, kar dodatno poudarja nujnost nadaljnje raziskave ter oblikovanja premišljenih in pravočasnih regulatornih odzivov.
Ključne besede: umetna inteligenca, sistemi UI, algoritmi, algoritemsko vodena orodja za zaposlovanje, človekove pravice, diskriminacija, enakopravnost žensk in moških
Objavljeno: 14.05.2026; Ogledov: 233; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,13 MB)
Prenosov v mesecu: 27 |
8. |
9. SLAP lezija in fizioterapevtska obravnavaMaja Majcen, 2024 Opis: Uvod: SLAP lezija (superiorni labrum, anterior do posterior) je poškodba proksimalnega narastišča dolge tetive bicepsa brachii skupaj z labrumom na superiornem glenoidu, do katere najpogosteje pride zaradi ponavljajočih se zamahov/metov nad glavo. Najpogosteje prizadene športnike, je pa lahko tudi posledica delovne preobremenitve, travmatičnega dogodka ali degenerativnih sprememb in se lahko pojavi pri ljudeh vseh starosti. Namen: Namen tega diplomskega dela je raziskati predvsem tujo strokovno literaturo, saj v slovenskem znanstvenem prostoru primanjkuje primernih študij, ki lahko pomagajo fizioterapevtom pri oblikovanju učinkovitega fizioterapevtskega protokola za zmanjševanje potrebe po operativnem zdravljenju SLAP lezije. Metode dela: Raziskovalna metodologija temelji na pregledu znanstvene in strokovne literature. Iskanje predvsem tuje literature je potekalo v podatkovnih zbirkah PubMed, Google Scholar, Science Direkt, ReasearchGate, SageJournals in Elsevier. Zanimale so me raziskave, napisane med letoma 2014 in 2024. Rezultati: S pomočjo diagrama PRIZMA sem izmed 1566 zadetkov izbrala 10 člankov, ki sem jih vključila v končni pregled. Pri iskanju sem uporabila ključne besede: “SLAP lesion”, “non-operative treatment”, “psysiotherapy treatment”, “shoulder injuries”. Razprava in zaključek: SLAP lezija se najprej zdravi konservativno od 3 do 6 mesecev. Šele če je konservativno zdravljenje neuspešno, se poslužimo operativnega zdravljenja. Avtorji izbranih člankov so v svojih raziskavah prišli do dokaj enotnih ugotovitev. Konservativna fizioterapija SLAP lezije sestoji iz raztezanja posteriorne sklepne kapsule, vaj za moč periskapularnih mišic, mišic rotatorne manšete, trupa in nog ter vaj za stabilizacijo skapule. Raziskave kažejo, da je v večini primerov konservativno zdravljenje zadostno, vendar je njegova učinkovitost odvisna od trajanja simptomov, poklica/športa, starosti in morebitnih pridruženih patologij.
Ključne besede: SLAP lezija, konservativno zdravljenje, fizioterapevtska obravnava, poškodbe ramena
Objavljeno: 04.06.2025; Ogledov: 2859; Prenosov: 77
Celotno besedilo (1,35 MB)
Prenosov v mesecu: 26 |
10. Učinki manualne terapije fascij pri pacientih s kronično bolečino v vratu: pregled literatureEva Ribič, 2025 Opis: Teoretična izhodišča: Kronična bolečina v vratu je vse pogostejša mišično-skeletna težava, ki se bo še naprej povečevala zaradi uporabe nove tehnologije in neaktivnega življenjskega sloga. Skoraj vsak posameznik se sreča z bolečinami v vratu vsaj enkrat v življenju. Dejavnikov tveganja za nastanek je veliko, fascija pa je med njimi velikokrat pozabljena struktura. Različna stanja privedejo do togosti v mišicah in restrikcije fascije, kar še dodatno poveča občutljivost in bolečino. Pod uspešno intervencijo za zmanjševanje kroničnih bolečin spada tehnika miofascialnega sproščanja, saj z njo vplivamo na fascialne strukture in zato bi jo bilo smiselno večkrat vključiti v fizioterapevtsko obravnavo pri lajšanju kroničnih bolečin. Miofascialno sproščanje blagodejno zmanjša bolečino in izboljša splošno počutje posameznika. Metode: V empiričnem delu diplomskega dela smo iskali članke v podatkovnih bazah PubMed, Google Scholar, Science Direct in PEDro. Za iskanje smo uporabili ključne besede, kot so: myofascial release, myofascial release therapy, soft tissue mobilisation in chronic neck pain. Rezultati: V pregled literature smo vključil 10 člankov, ki obravnavajo in primerjajo učinke miofascialnega sproščanja pri kronični vratni bolečini. V večini raziskav so ocenjevali intezivnost bolečine, funkcionalno oviranost, obseg gibanja in prag pritisne bolečine. V raziskavah so uporabili različne primerjalne skupine (kontrolne, druge intervencije), kar nam je omogočilo vpogled v miofascialno sproščanje. Rezultati dokazujejo, da lahko miofascialno sproščanje uvrstimo kot učinkovito in pomembno terapevtsko tehniko, saj podpirajo njeno učinkovitost pri obvladovanju in zmanjšanju bolečine. Hkrati pripomore tudi k izboljšanju kakovosti življenja posameznikov, ki trpijo zaradi kroničnih bolečin v vratu.
Ključne besede: miofascialno sproščanje, terapija miofascialnega sproščanja, mobilizacija mehkih tkiv, kronična bolečina v vratu
Objavljeno: 02.10.2025; Ogledov: 1287; Prenosov: 68
Celotno besedilo (1,63 MB)
Prenosov v mesecu: 26 |