Statistika ReVIS

A+ | A- | SLO | ENG

Opis: Magistrska naloga z naslovom Vloga metakognicije v kognitivno-vedenjski terapiji predstavlja teoretično in empirično raziskavo metakognicije ter njenega odnosa s kognitivno-vedenjsko terapijo. Naloga se deli na dva dela. V prvem, teoretičnem delu predstavim metakognicijo ter njene ožje in širše pojme, ki se navezujejo nanjo. Tako naloga poleg metakognicije vsebuje krajšo predstavitev samoreflektivne zavesti, mindsight ali notranjega pogleda po Sieglu (2010), vpogleda, projeciranega jaza, metakognitivne regulacije z njenimi komponentami, osnov metakognitivne terapije in metakognicije z anatomskega vidika. Predstavim tudi obstoječi osnovni kognitivni model, v katerega na novo umestim metakognicijo. Vsi našteti elementi so med seboj sorodni in predstavljeni v povezavi z metakognicijo. V drugem, empiričnem delu magistrske naloge zastavim raziskovalni vprašanji, ki izhajata iz teoretičnega dela naloge in s katerima skušam zajeti bistvo naslovnega problema. V nadaljevanju postavim hipotezi, ki povzemata moje ugotovitve iz teoretičnega in empiričnega dela naloge ter odgovorita na zastavljeni raziskovalni vprašanji. Empirični del vsebuje kvalitativno analizo polstrukturiranega intervjuja z osebo, ki je imela s psihoterapijo pozitivno izkušnjo. Tak izbor se mi zdi smiseln, ker želim opazovati komponente metakognicije in sorodnih pojmov, ki se direktno ali indirektno pojavljajo v več fazah celotnega okrevanja. Prednost izbora je tudi v tem, da je okrevanje že za intervjuvano osebo, ker tako lahko laže reflektira dogajanje v času okrevanja. V kvalitativni analizi intervjuja, ki je potekala v šestih fazah po postopku Lamut in Macur (2012), sem poiskal pojme, ki zajemajo metakognicijo ali njene sorodne pojave, in jih razvrstil v različne kategorije metakognicije. V nadaljevanju izpeljem odnose med šestimi postavljenimi kategorijami metakognicije in kognitivno-vedenjske terapije. Nalogo zaključim s povzetkom ugotovitev, kje in kako vstopa metakognicija v kognitvno-vedenjsko terapijo in s tem dopolnim njen obstoječi model.
Ključne besede: metakognicija, kognitivno-vedenjska terapija, upravljanje, nadziranje, metakognitivna regulacija, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1602; Prenosov: 195
Povezava na celotno besedilo
Prenosov v mesecu: 87

Opis: Diplomsko delo predstavlja analizo razvojnih odstopanj 4-5 letnih otrok glede na aktualne razvojne mejnike. V teoretičnem delu so predstavljene teorije in raziskave razvoja otrok, razvojna področja (telesno-gibalno, zaznavno –spoznavno, socialno, čustveno-osebnostno), ter vpliv sodobne tehnologije in vzgoje na razvoj otrok.V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli v vrtčevski skupini otrok v starosti 4-5 let, s katero smo preverjali doseganje aktualnih razvojnih mejnikov na vseh razvojnih področjih. Ugotovili smo, da otroci v večini dosegajo vse predvidene razvojne mejnike. Težave so opazne predvsem na socialnem področju v povezavi z organizacijo igre in druženja s sovrstniki. Otroci so nadpovprečno sposobni na zaznavno- spoznavnem področju, ki vključuje matematične naloge, opazovanje podrobnosti kakršne koli narave in področju govora.
Ključne besede: otroci, razvojna področja, vpliv vzgoje, vpliv tehnologije, razvojni mejniki
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1666; Prenosov: 194
Povezava na celotno besedilo
Prenosov v mesecu: 83

Opis: Diplomska naloga obravnava krizo smisla slovenskih mladostnikov in z njo povezano zasvojenost z mobilnim telefonom. Teoretični del temelji na logoterapevtskem modelu, katerega utemeljitelj je avstrijski psihiater in psihoterapevt Viktor Frankl. Glavno motivacijsko gonilo po Franklovem modelu je volja do smisla, ta pa je določen z vrednotami. V današnji družbi izginja pomen tradicionalnih vrednot, zato se vedno več ljudi sooča s krizo smisla. Osredotočili smo se na krizo smisla slovenskih mladostnikov in jo povezali z zasvojenostjo z mobilnim telefonom, saj zasvojenost v logoterapiji predstavlja enega od treh simptomov krize smisla. V nadaljevanju teoretičnega dela smo predstavili zasvojenost in poseben poudarek namenili njenim nekemičnim oblikam, med katere uvrščamo tudi zasvojenost z mobilnim telefonom. V empiričnem delu diplomske naloge smo izvedli kvantitativno raziskavo in preverili hipotezo, da obstaja povezava med krizo smisla in zasvojenostjo z mobilnim telefonom. V raziskavi je sodelovalo 457 slovenskih mladostnikov, od katerih smo pridobili rezultate o stopnji življenjskega smisla in zasvojenosti z mobilnim telefonom. Za razsiskavo smo uporabili anketo, ki je vsebovala PIL test in Test zasvojenosti z mobilnim telefonom, do katere so udeleženci dostopali preko spletne strani 1ka. Rezultati so pokazali, da doživljanje nižje ravni življenjskega smisla korelira z višjo stopnjo zasvojenosti z mobilnim telefonom, in da so ženske v povprečju bolj zasvojene z mobilnim telefonom kot moški.
Ključne besede: kriza smisla, mobilni telefoni, logoterapija, zasvojenost, mladostnik, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1757; Prenosov: 145
Povezava na celotno besedilo
Prenosov v mesecu: 76

Ključne besede: znanost, prenos tehnologij, gospodarstvo, raziskovalne organizacije, odcepljena podjetja, inovacijski sistemi
Objavljeno: 18.08.2021; Ogledov: 2110; Prenosov: 172
Celotno besedilo (4,74 MB)
Prenosov v mesecu: 55

Opis: Slovenija kot mala država je v svojih 32 letih samostojnosti ustvarila velike diplomatske dosežke ter sam razvoj diplomacije. Pot k razvoju multilateralne diplomacije se je začela 22. maja 1992 s pridružitvijo Organizaciji združenih narodov. Prva priložnost za utrditev Slovenije kot subjekta v mednarodnih odnosih je sledila šest let po priznanju, saj je postala nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov v letih 1998−1999. Nestalno članstvo se je izkazalo kot uspešno, saj je Slovenija v naslednjih letih postala članica NATA in EU, za tem je sledilo predsedovanje OVSE, MČV ter Odboru guvernerjev Mednarodne agencije IAEA, ki velja za eno izmed temeljnih multilateralnih mehanizmov za zagotavljanje globalne varnosti in miru. Sledilo je uspešno predsedovanje Svetu EU ter Odboru ministrov SE. Slovenija je bila tako v prvih dveh desetletjih samostojnosti deležna več zelo pomembnih multilateralnih projektov in krepila svojo diplomatsko mrežo po svetu. Sledilo je nekaj let zatišja ter neuspešna kandidatura za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov v letih 2012−2013. Prav tako se niso odpirala nova diplomatska in konzularna predstavništva, kar je pomenilo prekinitev širitve slovenske diplomatske mreže. Slovenija se je na prizorišče mednarodnih odnosov vrnila v letu 2022 z nepričakovano kandidaturo za nestalno članico v Varnostnem svetu Združenih narodov v letih 2024−2025. Odločitev za kandidaturo je bila izjemno pogumna, saj se svet nahaja v izjemno slabih varnostnih razmerah in odnosih med poli. Slovenija je v kandidaturo vstopila zelo samozavestno ter z dobro pripravljenimi diplomatskimi strategijami in odločnostjo za uspeh. Povrnila je napore v napredek diplomacije, krepitev diplomatskih odnosov ter širjenje diplomatske mreže po celem svetu, predvsem na do zdaj slabo pokrivano področje Afrike. Za uspešno vodenje nestalnega članstva je na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve vzpostavljena Projektna enota, ki pomaga pri pripravi programa ter sodelovanja s preostalimi stalnimi in nestalnimi članicami. Rezultati nestalnega članstva bodo razvidni po končanem mandatu. Zelo pomembna bo sposobnost slovenske diplomacije za ponotranjenje pridobljenih izkušenj, nadaljevanje širjenja diplomatske mreže ter obstoj Slovenije in sodelovanje pri sprejemanju pomembnih odločitev v mednarodni skupnosti.
Ključne besede: diplomacija, multilateralna diplomacija, Organizacija združenih narodov, OZN, Varnostni svet, lobiranje, nestalno članstvo, kandidatura, magistrske naloge
Objavljeno: 26.02.2025; Ogledov: 243; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,61 MB)
Prenosov v mesecu: 32