1. |
2. Statistična analiza števila žensk v vrhnjem menedžmentu velikih podjetij v Sloveniji in na HrvaškemAlja Baškovec, 2025 Opis: Kljub prizadevanjem za enakopravno zastopanost spolov ženske še vedno ostajajo premalo prisotne v vrhnjem menedžmentu podjetij v Sloveniji in na Hrvaškem. Raziskava se osredotoča na aktualno temo spolne neenakosti na najvišjih ravneh odločanja v gospodarstvu, kar ima dolgoročne posledice za družbo in ekonomski razvoj.
Teoretični del temelji na pregledu literature. Namen pregleda literature je bil ugotoviti, kakšno je trenutno stanje zastopanosti žensk v menedžmentu velikih podjetij. Iskalne ključne besede so bile: »menedžment«, »ženske v menedžmentu«, »zastopanost žensk v upravah«, »spolna neenakost v podjetjih«, »ženske v vrhnjem menedžmentu«, »ženske v vrhnjem menedžmentu v Sloveniji«, »ženske v vrhnjem menedžmentu na Hrvaškem« v slovenskem, angleškem in hrvaškem jeziku. V empiričnem delu smo s pomočjo podatkovnih baz zbrali podatke o 30 največjih podjetjih v Sloveniji in 30 na Hrvaškem ter ročno izračunali delež žensk v vrhnjem menedžmentu. Za obdelavo smo uporabili MS Excel in program PSPP, s katerim smo izračunali osnovne opisne statistike, nato pa iz dobljenih podatkov podali še intervalno oceno deleža in preizkus domnev o razliki med deležema.
V raziskavo smo vključili po 30 podjetij za vsako državo. Ugotovili smo, da ima Slovenija v 57?% velikih podjetij vsaj eno žensko v vrhnjem menedžmentu, Hrvaška pa v 50?%. Aritmetični sredini sta znašali 19,08?% za Slovenijo in 16,71?% za Hrvaško, modus pa je v obeh državah bil 0,00?%, kar pomeni, da je največ podjetij v vzorcu imelo v vrhnjem menedžmentu nič žensk. Razlika med državama ni bila statistično značilna. Na podlagi analize ugotavljamo, da se zastopanost žensk na vodstvenih položajih v Sloveniji in na Hrvaškem počasi povečuje, vendar še vedno ostaja nizka. Kljub temu da ima Slovenija nekoliko višji delež, razlika ni statistično pomembna, kar kaže na podobno situacijo v obeh državah. V teoriji avtorji večkrat poudarjajo, da enakost spolov prinaša večjo uspešnost, empirični rezultati naše raziskave pa potrjujejo, da še vedno obstaja velik delež podjetij brez ene same ženske v vodstvu.
Ključne besede: Menedžment, ženske v menedžmentu, zastopanost žensk v upravah, spolna neenakost v podjetjih, ženske v vrhnjem menedžmentu.
Objavljeno: 01.10.2025; Ogledov: 652; Prenosov: 64
 Celotno besedilo (938,17 KB)
Prenosov v mesecu: 24 |
3. Družbena omrežja in samopodoba med mladimiPia Lapanja, 2022 Opis: Internet se je s svojim tehnološkim razvojem razrasel v naš vsakdan kot tudi odnose, ki jih ob tem vzpostavljamo in gradimo. Občutek, da je internetna komunikacija mladim že položena v zibko, ni povsem izvit iz trte: v uporabi interneta kot komunikacijskega kanala prednjačijo mladi, vendar temu trendu sledijo tudi starejši odrasli. Pozitivna paradigma je, da družbena omrežja predstavljajo prostor za izražanje identitete, krepitev in razvoj družbenih odnosov ter pomagajo pri razvoju socialnih veščin. V tej diplomski nalogi smo na podlagi lastne raziskave (po metodi CAWI) želeli opredeliti povezanost družbenih omrežij, njihove pogostosti in namena uporabe s samopodobo njihovih uporabnikov ter preučiti, ali obstajajo razlike v teh kategorijah med mlajšimi in starejšimi uporabniki, navsezadnje pa še ugotoviti, kakšna je samopodoba mladih in starejših ter ali se samopodoba uporabnikov družbenih omrežij spreminja s starostjo. Skozi izbran metodološki pristop, ki temelji na vprašalniku samospoštovanja (po Rosenberg) in samopodobe (po Sorensen), smo preverjali tri delovne hipoteze, ki iščejo statistično značilne razlike v samopodobi ter pogostosti (in namenom) uporabe družbenih omrežij med mlado in starejšo odraslo populacijo. Kot kažejo rezultati, imajo pogosti uporabniki (ne glede na starostno skupino, ki ji pripadajo) v povprečju nižjo samooceno samopodobe kot občasni ali redkejši uporabniki družbenih omrežij. Analiza je še pokazala, da med mladimi (18 in 30 let) ter starejšimi odraslimi (nad 50 let), ki pogosteje uporabljajo virtualna družbena omrežja, mladi svojo samopodobo ocenjujejo nižje kot tisti, ki družbena omrežja uporabljajo redkeje. Družbeni mediji obsegajo medsebojno komunikacijo in idealizirane medijske podobe, zato se uporabniki v tem kontekstu nagibajo k procesu družbene primerjave. Teoretiki ob tem ugotavljajo, da mladi družbene medije jemljejo premalo kritično in se od njih ne distancirajo dovolj učinkovito. Temu primerno se lahko pojavijo odvisnosti ali druga vedenja, ki dolgoročno negativno vplivajo na mlade in njihovo samopodobo.
Ključne besede: družbena omrežja, pogosta uporaba, vpliv, samopodoba, mladi, virtualni odnosi, diplomske naloge
Objavljeno: 23.12.2022; Ogledov: 3646; Prenosov: 499
Celotno besedilo (1,42 MB)
Prenosov v mesecu: 24 |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. PROFESIONALNA IN TERAPEVTSKA KOMUNIKACIJA V PSIHIATRIČNI ZDRAVSTVENI NEGIGeorge Denić, 2026 Opis: Teoretična izhodišča: Profesionalna in terapevtska komunikacija predstavlja temelj kakovostne zdravstvene obravnave v psihiatrični zdravstveni negi, saj pomembno vpliva na vzpostavljanje terapevtskega odnosa, varnost pacientov in zadovoljstvo v procesu zdravljenja. Delo z osebami z duševnimi motnjami poteka v zahtevnem in pogosto nepredvidljivem okolju, kjer imajo medicinske sestre ključno vlogo pri zagotavljanju varnega, podpornega in zaupanja vrednega terapevtskega okolja. Učinkovita komunikacija omogoča boljše razumevanje pacientovih potreb, zmanjšuje nesporazume, preprečuje konflikte in prispeva k večji kakovosti obravnave. Kljub prepoznanemu pomenu komunikacije se v klinični praksi pogosto pojavljajo različne ovire, ki otežujejo njeno dosledno izvajanje. Namen diplomskega dela je raziskati pomen terapevtske in profesionalne komunikacije v psihiatrični zdravstveni negi ter preučiti, kako se učinkovita komunikacija odraža na kakovost obravnave, varnost pacientov in zadovoljstvo v terapevtskem procesu dela. S pomočjo empirične raziskave želimo prispevati k boljšemu razumevanju vloge komunikacije v psihiatrični praksi in izpostaviti področja, kjer so potrebne izboljšave in dodatna strokovna usposabljanja.
Metode: V diplomskem delu je bil uporabljen kvantitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil namenjen zaposlenim v psihiatrični zdravstveni negi. Raziskovalni vzorec je obsegal 102 anketiranca. Zbrani podatki so bili obdelani s pomočjo programa Microsoft Excel in prikazani v obliki tabel in statistike. Raziskava je bila usmerjena v proučevanje pomena profesionalne in terapevtske komunikacije, uporabe komunikacijskih veščin in tehnik ter dejavnikov, ki vplivajo na kakovost komunikacije v psihiatrični zdravstveni negi.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da anketiranci pripisujejo velik pomen jasni in razumljivi verbalni komunikaciji ter neverbalni komunikaciji pri delu s pacienti z duševnimi motnjami. Večina udeležencev se strinja, da aktivno poslušanje, empatija in prepoznavanje čustev pacientov pomembno prispevajo h kakovostnejši obravnavi in večji varnosti pacientov. Raziskava je pokazala tudi, da pomanjkanje časa, čustvena izčrpanost in organizacijske ter prostorske omejitve predstavljajo pomembne ovire pri vzpostavljanju kakovostne komunikacije. Anketiranci so izrazili potrebo po dodatnih strokovnih usposabljanjih s področja profesionalne in terapevtske komunikacije ter poudarili pomen timske komunikacije pri zmanjševanju napak in izboljševanju kakovosti dela.
Razprava: Ugotovitve potrjujejo, da ima učinkovita profesionalna in terapevtska komunikacija pomemben vpliv na kakovost oskrbe, varnost pacientov in zadovoljstvo v terapevtskem procesu v psihiatrični zdravstveni negi. Komunikacija se izkazuje kot ključni dejavnik pri gradnji zaupanja, zmanjševanju konfliktov in podpori pacientov skozi celoten proces zdravljenja. Rezultati poudarjajo tudi pomen sistematičnega izobraževanja in organizacijske podpore pri razvijanju komunikacijskih kompetenc med medicinskimi sestrami. Visokokakovostna komunikacija prispeva k boljši terapevtski izkušnji za paciente, hkrati pa podpira strokovno in čustveno blaginjo negovalnega osebja.
Ključne besede: psihiatrična zdravstvena nega, terapevtska komunikacija, profesionalna komunikacija, varnost pacientov, kakovost obravnave.
Ključne besede: psihiatrična zdravstvena nega, terapevtska komunikacija, profesionalna
komunikacija, varnost pacientov, kakovost obravnave.
Objavljeno: 07.02.2026; Ogledov: 190; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,02 MB)
Prenosov v mesecu: 17 |
9. |
10. |